V zadnjem desetletju so družbena omrežja temeljito spremenila način, kako preživljamo čas, delimo zasebne informacije in se pogovarjamo z drugimi. To povzroča splošno zaskrbljenost glede morebitnega negativnega vpliva na posameznike in širšo družbo. Po več letih raziskav je vpliv družbenih omrežij še vedno precej negotov, sploh kar se tiče najstnikov.
Mednarodna skupina znanstvenikov meni, da so dekleta in fantje v različnih obdobjih odraščanja bolj izpostavljeni negativnim učinkom uporabe družbenih omrežij.
Študija
Na ScienceDaily poročajo o študiji, ki je bila objavljena v reviji Nature Communications. V njej so raziskovalci pokazali, da po podatkih iz Združenega kraljestva obstaja negativna povezava med uporabo družbenih omrežij in zadovoljstvom z življenjem pri dekletih med 11. in 13. letom starosti in pri fantih med 14. in 15. letom. Uporaba družbenih omrežij vpliva na manjše zadovoljstvo z življenjem tudi pri 19. letu starosti, za ostala obdobja pa povezave statistično niso mogli dokazati.
Ekipa, ki so jo sestavljali psihologi in nevroznanstveniki, je analizirala dve zbirki podatkov iz Združenega kraljestva o približno 84 000 posameznikih, starih med 10 in 80 let. Ti dve zbirki sta vključevali longitudinalne podatke (to so podatki, ki spremljajo posameznike v določenem časovnem obdobju) o 17 400 mladih, starih od 10 do 21 let.
Ekipa raziskovalcev z Univerze v Cambridgeu, Univerze v Oxfordu in Inštituta Donders za možgane, kognicijo in vedenje je iskala povezavo med ocenjeno uporabo družbenih omrežij in poročanim zadovoljstvom z življenjem. Našli so ključna obdobja mladostništva, v katerih je bila uporaba družbenih omrežij povezana z manjšim zadovoljstvom z življenjem leto kasneje. Poleg tega so ugotovili, da najstniki, ki so z življenjem podpovprečno zadovoljni, kasneje družbena omrežja uporabljajo več kot ostali.
Razlike med starostjo pri ženskah in moških
Razlike med spoloma kažejo, da je občutljivost na uporabo družbenih omrežij morda povezana z razvojnimi spremembami, s spremembami v strukturi možganov ali s puberteto, ki se pri fantih pojavi pozneje kot pri dekletih. To bi bilo potrebno dodatno raziskati. Tako pri ženskah kot pri moških je bila uporaba družbenih omrežij pri 19 letih ponovno povezana z zmanjšanjem zadovoljstva z življenjem leto pozneje. Raziskovalci pravijo, da je mogoče, da smo v tej starosti zaradi družbenih sprememb, kot sta odhod od doma ali začetek dela, še posebej ranljivi. Dodajajo, da je tudi to treba dodatno raziskati.
Poudarki vodilnih v študiji
Dr. Amy Orben, ki je vodila študijo, je dejala, da je povezava med uporabo družbenih omrežij in duševnim počutjem očitno zelo zapletena. Pravi, da smo zaradi sprememb v telesu, kot sta razvoj možganov in puberteta, ter družbenih okoliščin v določenih življenjskih obdobjih bolj ranljivi.
Profesorica Sarah-Jayne Blakemore, soavtorica študije, je dejala, da med študijo ni mogoče natančno določiti procesov, ki so podlaga za to ranljivost. Mladostništvo je obdobje kognitivnih, bioloških in družbenih sprememb, ki se med seboj prepletajo, zato je težko ločiti enega dejavnika od drugih.
Raziskovalci želijo poudariti, da njihove ugotovitve sicer kažejo, da na ravni populacije obstaja povezava med uporabo družbenih omrežij in slabšim počutjem, vendar še ni mogoče predvideti, kateri posamezniki so najbolj ogroženi.
Profesor Rogier Kievit je dodal, da njihovo statistično modeliranje preučuje povprečja. To pomeni, da uporaba družbenih omrežij ne bo negativno vplivala na počutje vseh mladih in ima za nekatere pogosto pozitiven učinek. Nekateri uporabljajo družbena omrežja, da bi se povezali s prijatelji, se spopadli z določeno težavo ali ker nimajo nikogar, s katerim bi se lahko pogovorili o določeni težavi ali počutju.
Direktor raziskav na Inštitutu za internet na Univerzi v Oxfordu, profesor Andrew Przybylski, je dejal, da bo potrebnih več raziskav, da bi natančno določili, na katere posameznike lahko družbena omrežja vplivajo. Pravi, da na inštitutu pozivajo podjetja za družbena omrežja in druge spletne platforme, naj si bolj prizadevajo deliti svoje podatke z neodvisnimi znanstveniki, če tega ne želijo, pa naj se v problem vključijo vlade in uvedejo zakonodajo, ki bo podjetja prisilila k večji odprtosti. Le tako bodo lahko znanstveniki v prihodnje še naprej raziskovali vpliv družbenih omrežij na posameznike, in jim, če bo ta vpliv negativen, pomagali.
Novinar
