Visokošolski sindikat je v tem letu že večkrat opozoril na težave, ki jih prinaša osnutek Zakona o visokem šolstvu. Zdaj je svoje, brez olepševanja, povedal tudi glede obiska predsednika vlade na Univerzi v Ljubljani. Že tako jasno mnenje proti privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva, so zdaj okrepili še z izjavo za javnost.
Robert Golob kot »slavnostni pokrovitelj« akademije
Predsednik vlade dr. Robert Golob bo kot slavnosti pokrovitelj slavnostne akademije ob 70. obletnici Elektrotehniške zveze Slovenije obiskal Univerzo v Ljubljani. »Ta prisotnost je pohvalna, saj predsednik vlade z njo kaže privrženost svoji stroki in svoji matični fakulteti, na kateri je študiral in doktoriral,« so zapisali pri Visokošolskem sindikatu v začetku javne izjave. Dodali so, da dejanja ne razumejo vnaprej kot posega države v avtonomijo univerz, čeprav menijo, da gre za nenavaden in poseben obisk politične oblasti na univerzi.
Nejasnosti, pomisleki in vprašanja o vlogi univerz
Sindikat ima nekaj pomislekov in vprašanj:
- premier Golob je »namreč zaradi neke trenutne muhe na seji vlade zahteval povečanje študijskih mest na področju psihologije in radiologije, čeprav postopki oblikovanja razpisa trajajo več mesecev in so stvar dogovarjanja med univerzami in vlado«. Minister dr. Igor Papič je »ubogljivo podpisal, kar so dali predenj, čeprav je pod prejšnjo vlado aktivno sodeloval pri peticiji zoper politične posege v razpis.«
- neprijeten občutek ob dejstvu, da je nekdanji rektor in sedanji minister stoletnico Univerze v Ljubljani onečastil z vojaškim špalirjem in nespodobnim vdorom države v akademski prostor.
- obisk predsednika vlade sovpada z obravnavo osnutka novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz
Prav slednje od vprašanj je tisto, ki je najbolj razčlenjeno v tokratni izjavi za javnost, Kot so zapisali med drugim Zakon o visokem šolstvu »predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva.«
Primerjali so ga s tem, da bi vlada odločila, da odpravi volitve v državni zbor in slednjega zamenja s skupino izbrancev. »Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, sedaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli,« so zapisali ob tem.
V smer premierja vprašanja o prihodnosti univerz
Jasno so zapisali, da si univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bodo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti. Ob tem pa so pripravili še vprašanja za predsednika vlade in »njegovega sekundanta, ki smo ga pridobili z referendumom« o prihodnosti univerz:
- Ali si sploh želita avtonomnih javnih univerz, na katerih sta si pridobila svoje akademske naslove?
- Ali bosta dovolila, da skupina trenutnih akademskih oblastnikov, klientelno povezanih z lokalno politično oblastjo, univerze spremeni v svoj lastni fevd, brez volitev in brez demokracije?
Urednik portala Student.si
