Rusija naj bi razvila jedrsko vesoljsko orožje, s katerim bi lahko napadla obsežno mrežo satelitov in tako uničila civilne komunikacije, sisteme nadzora iz vesolja ter celo mrežo poveljevanja in nadzora vojaških operacij ZDA in njihovih zaveznic. Najbolj zastrašujoče je, da Američani za zdaj nimajo instrumentov, s katerimi bi se lahko uprli takšnemu napadu.
Tukaj je »vesoljska grožnja«, ki jo je delno objavil kongresnik Michael Turner, republikanec iz Ohia in predsednik obveščevalnega odbora predstavniškega doma. Ta je v sredo, 14. februarja, pozval Bidnovo vlado, naj umakne tajnost informacij o tej temi. Poteza, ki je presenetila demokrate, saj se zdi, da Rusija ni tako blizu namestitvi protisatelitskega orožja. Nevarnost se zato nekaterim ne zdi preveč pereča. Vsekakor pa je vse to sprožilo resne dvome o dejanski pripravljenosti Rusije, da še dolgo ostane v Pogodbi o vesolju iz leta 1967, ki prepoveduje vsakršno orbitalno jedrsko orožje.
Ko je bila ta pogodba podpisana, je bila hladna vojna v polnem razmahu. Tako Združene države Amerike kot Sovjetska zveza so želele preprečiti širitev tekme v jedrskem oboroževanju na povsem nova območja. Ker so vesoljske tehnologije postajale vse bolj napredne, se je pojavil strah, da bo zemeljska orbita postala povsem novo območje, s katerega bo mogoče izstreliti orožje za množično uničevanje.
Zato člen pogodbe državam prepoveduje nameščanje jedrskega orožja v orbito ali na druga astronomska telesa. Vendar pa vesolje ni povsem brez orožja. Zemeljska orbita je postala pomembno oporišče za vojske po vsem svetu, še posebej, ko gre za komunikacije in nadzor orožja na Zemlji. Zaenkrat še nihče ni kršil dela pogodbe, ki prepoveduje jedrsko orožje.
Kakšno orožje sploh razvija Rusija?
Ta vrsta novega orožja, ki ga vojaški strokovnjaki za vesolje na splošno imenujejo jedrski EMP (elektromagnetni impulz), bi ustvarila impulz elektromagnetne energije in tok visoko nabitih delcev, ki bi uničil satelite v Zemljini orbiti. Tarče bi lahko bili tako komercialni kot vladni sateliti, kar bi lahko paraliziralo telefonske in internetne sisteme. Po besedah obrambnega uradnika jev zadnjih mesecih prihajalo do številnih obveščevalnih poročil, ki so bila posebej povezana s prizadevanji Rusije, da razvije proti-satelitsko orožje na jedrski pogon. Rusija je nedavno napredovala tudi v svojih prizadevanjih za razvoj jedrskega elektromagnetnega orožja, ki je sorodna, vendar veliko bolj zaskrbljujoča tehnologija.
Ni jasno, ali bi naprava, kot je bila zasnovana, lahko vplivala na sistem GPS ter poveljniške satelite jedrskega nadzora, ki delujejo v višji orbiti kot obsežno omrežje komercialnih in vladnih satelitov, ki se gibljejo v nizki zemeljski orbiti.
Večji sateliti naj bi bili zasnovani z odpornostjo na jedrsko eksplozijo, vendar je nekdanji visoki uradnik Pentagona za vesolje povedal CNN–ju, da bi lahko bili ranljivi zaradi bližine EMP. Po navedbah virov CNN–ja bi ta vrsta orožja lahko uničila mega omrežje majhnih satelitov, kot je SpaceX–ov Starlink, ki ga je uspešno uporabljala Ukrajina v svoji sedanji vojni z Rusijo.
To bi bilo skoraj zagotovo orožje obupa za Rusijo, je dejal ameriški uradnik, saj bi enako poškodovalo vsak ruski satelit na območju uporabe. Poleg tega ni jasno, kako dobro je tehnologija razvita. Rusija je v zadnjih letih doživela vrsto javnih neuspehov s svojo jedrsko tehnologijo. Leta 2019 je zaradi neuspešnega preizkusa rakete na jedrski pogon umrlo sedem Rusov, ko je Moskva poskušala raketo spraviti iz Belega morja.
Kaj pa za nas pomeni militarizacija vesolja?
Zaradi pomembne vloge vesoljske infrastrukture v današnjih in prihodnjih vojnah je torej mogoče predvideti, da bodo svetovne oborožene sile razvile sredstva za poseganje v satelite v času vojne in posledično ter preventivno tudi v času miru. Hladna vojna nas je naučila, da so predlogi, katerih cilj je omejiti ravnanje v vesolju, lažje izvedljivi kot prepovedi oborožitvenih sistemov s proti-satelitsko uporabo.
Čeprav je trenutno v ospredju želja po prepovedi poskusov v vesolju, da bi se preprečili nastajanje odpadkov, paradoksalno tudi s strani tistih, ki te poskuse in odpadke proizvajajo, je mogoče, da se bodo v prihodnosti začela pogajanja o vojaški uporabi vesolja. Za spodbujanje resnične operativne in strateške stabilnosti v vesolju pa bi morale ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in druge države podvojiti svoja prizadevanja za dokončno prepoved poskusov, ki povzročajo razbitine.
Militarizacija vesolja, ki se mi zdi paradoksalna, odpira pomembna etična vprašanja. Uporaba vesolja bi morala biti v skladu z mednarodnimi pogodbami in omejena na miroljubne namene, kajne? Saj slabo vojaško stopnjevanje na tem področju grozi, da bo kršilo to temeljno načelo. Poleg tega tekmovanje za prevlado v vesolju pomeni nevarnost, da se dragoceni viri preusmerijo stran od znanstvenih in raziskovalnih misij, ki bi lahko koristile celotnemu človeštvu.
