Velika noč: številke in zabavna dejstva

Easter decoration of a yellow chick wearing silly sunglasses with a pink cracked, hatched Easter egg.
Foto: SilverV iz iStock

Velika noč je tu! Da se ne bomo ponovno po nepotrebnem ponavljali, smo pripravili članek o številkah in zabavnih dejstvih o simbolih velike noči. Koliko jajc porabijo Slovenci, koliko Hrenov je v Sloveniji in kaj ima potice veze z 19. stoletjem?

Pirhi

Pobarvana in okrašena kokošja jajca so simbol velike noči. Barvamo jih z umetnimi in naravnimi barvili, med katerimi so najpopularnejši: čebulni olupki, teran in kurkuma. Prvotni pirhi so bili zgolj rdeči, kot simbol krvi.

V enem letu Slovenec v povprečju porabi 181 jajc. Slovenske kokoši vsak dan znesejo neverjetnih 1.100.000 jajc. V naši državi pa se redi skoraj toliko kokoši nesnic, kolikor je državljanov, torej 2.000.000.

V Sloveniji živi 75 oseb s priimkom Pirh. Si med njimi?

Easter decoration with crafted Easter bunny and eggs in the wicker basket. Spring Easter composition.
Foto: Alexander Lyakhovskiy iz iStock

Hren

Zagotovo ti je znana ostra aroma, ki preseka dihala. Ampak ko je pa tako dober, sploh z velikonočno šunko!

  • Kulinarični namig: nariban hren pokuhaj v smetani in začini s soljo. Pekočina bo izginila, ostal pa bo žameten okus po hrenu. Tako pripravljeno omako lahko uživaš toplo, ali pa jo ohladiš.

V Sloveniji trenutno živi 1442 oseb s priimkom Hren. Če si tudi ti eden izmed njih, se nam javi v komentar!

Hren večinoma uvažamo. Večino ga uvozimo iz Hrvaške. V Sloveniji se s pridelavo hrena usmerjeno ukvarja 60 kmetij.

Fresh organic horseradishes on the wooden table
Foto: pilipphoto iz iStock

Šunka

Tradicionalna velikonočna šunka je kos svinjskega mesa. Gre za meso stegenske mišice, ki se ga predhodno prekadi in nasoli.

Največ šunke uvozimo iz Avstrije, letno za kar 37.500,00 . Izvažamo je precej manj, največ na Hrvaško, letno za 4.700.000 .

Se pišeš Šunkar? V Sloveniji živi 38 oseb s tem priimkom.

Šunka je nedvomno kraljica praznično obložene mize. Gre za najdražje živilo na velikonočnem meniju, ki so si ga v preteklosti težko privoščili, zato je bila velikonočna nedelja toliko bolj praznična.

Slovenec v povprečju letno zaužije skoraj 40 kg svinjskega mesa.

Easter ham
Foto: dulezidar iz iStock

Potica

K vsakemu kosilu pritiče dobra sladica in tudi na veliko noč je tako. Orehova potica je slovenska narodna jed. Prvi pisani recepti zanjo segajo v 19. stoletje. Prvi znani recepti za potico ne omenjajo orehov, temveč sezonsko dostopno sadje. Kasneje so za nadev začeli uporabljati orehe, lešnike, bučne peške in pehtran.

Verjeli ali ne, rozine v potici so novodobna pogruntavščina!

Priprava potice je prava umetnost, ki so jo naše babice izpilile. Če imaš dovolj poguma, je letošnja velika noč priložnost, da se preizkusiš v peki. Sestavine za pravo orehovo potico z rozinami stanejo okrog 30 €.

Več o simboliki si lahko prebereš v prispevku Velika noč: Zajčki in pirhi. Dober tek!

Prejšnji članekV kinu aprila 2024: Zbudi me, zadnji Mijazaki, Izganjalci duhov …
Naslednji članekBaby shower ideje v študentskem domu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.