Raziskava, izvedena med aprilom in junijem 2024, razkriva zanimive trende zaposlovanja delavcev iz tretjih držav v petih državah srednje in vzhodne Evrope: Sloveniji, Hrvaški, Bolgariji, Madžarski in Slovaški. Na podlagi analize 552 majhnih, srednjih in velikih podjetij je raziskava, ki je del projekta Spodbujanje zaposlovanja državljanov tretjih držav prek socialnega dialoga, osvetlila ključne razlike v zaposlovanju teh delavcev med državami.
Obseg zaposlovanja in izobrazbena struktura
Rezultati kažejo, da je večina podjetij v Bolgariji in Sloveniji (80 %) zaposlovala delavce iz tretjih držav. Na Hrvaškem in Slovaškem je to veljalo za dve tretjini podjetij, medtem ko jih je na Madžarskem delavce iz tretjih držav zaposlovala zgolj tretjina. Najbolj izobraženi tuji delavci so delali v Bolgariji in na Madžarskem, kjer jih je več kot 40 % imelo univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je večina tujcev na Hrvaškem (75 %) imela osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.
Narava dela in sektorska porazdelitev
Vrsta del, ki jih opravljajo tujci, prav tako odraža razlike med državami. V Bolgariji so skoraj polovico delavcev iz tretjih držav zaposlovala podjetja za strokovna in tehnična dela. Na Hrvaškem pa so tujci večinoma opravljali osnovna dela, sledila so storitvena dela v turizmu in gostinstvu. Madžarska in Slovenija sta delavce iz tretjih držav pretežno zaposlovali v proizvodnih dejavnostih, kar je značilno tudi za 45 % podjetij na Slovaškem.
Globalni trendi in vloga socialnih partnerjev
Čeprav so pretekli migracijski tokovi v Evropi pogosto vključevali nekvalificirane delavce, globalizacija in tehnološki napredek danes povečujeta povpraševanje po visoko usposobljenih kadrih. Migracija tako postaja bolj osredotočena na kvalificirane delavce, kar zahteva prilagoditev politik in praks zaposlovanja.
V okviru projekta, ki ga financira Evropska komisija, so raziskovalci v prvi fazi analizirali trge dela, izvedli fokusne skupine z deležniki ter preučili motivacijo in ovire pri zaposlovanju tujcev. Do maja 2025 bodo socialni partnerji pripravili predloge za boljše vključevanje delavcev iz tretjih držav ter okrepili zmogljivosti za oblikovanje učinkovitih politik.
Izzivi za prihodnost
Evropska unija je v zadnjih dveh desetletjih vzpostavila pravni okvir za migracijsko politiko, ki vključuje azil, združevanje družin in zaposlovanje. Kljub temu države članice težko dosežejo soglasje glede politike zaposlovanja delavcev iz tretjih držav. Te razlike izhajajo iz nacionalnih interesov in poudarjanja suverenosti pri obravnavanju migracij.
Projekt Spodbujanje zaposlovanja državljanov tretjih držav prek socialnega dialoga bo pripomogel k boljšemu razumevanju teh izzivov in oblikovanju politik, ki bodo prispevale k uspešnejšemu vključevanju delavcev iz tretjih držav ter hkrati podpirale razvoj gospodarstva v sodelujočih državah.
Novinar
