Izumiranje živalskih vrst je nekaj normalnega, saj se dogaja že ves čas. Vendar ne v takšnem obsegu. Zaradi vse večjega števila ljudi, vse bolj posegamo v naravo, zaradi česar izgubljamo vedno nove vrste živali.
Ljudje izkoriščamo naravne vire, uničujemo živalski prostor, jih pobijamo iz takšnih ali drugačnih razlogov, jim jemljemo hrano … Če smo torej mi povzročitelji, smo tudi mi tisti, ki bi lahko te živalske vrste rešili, a za nekatere je žal že prepozno.
V letu 2018 so izumrle …
Ptica Po’ouli (Melamprosops phaeosoma)
To je vrsta ptic pevk, ki jo je bilo mogoče najti le na otoku Maui, odkrili pa so je leta 1970. Razlogi za njeno izumrtje so: izguba naravnega prostora, razne nove bolezni, novi plenilci ter pomanjkanje hrane.
Drevesni lovilec (Cichlocolaptes mazarbarnetti)
Ta vrsta je bila odkrita leta 2014 v Braziliji. Dolgo let so zamenjevali z drugo, danes prav tako izumrlo vrsto, imenovano Alagoas foliage-gleaner (Philydor novaesi). Kasneje so ju ločili predvsem po velikosti in teži.
Polž (Marstonia ozarkensis)
Ta specifična vrsta polža, je bila kot izumrla razglašena decembra lani. Ameriška vladna agencija U.S. Fish and Wildlife Service je oznanila, da je vrsta zaradi gradnje jezov izgubila ves svoj naravni habitat in nobenega primerka niso našli že od leta 1915.
To so le nekatere izmed mnogih polžjih vrst, od katerih smo se lani poslovili, izumrtje pa grozi tudi mnogim drugim.
Kalifornijska pliskavka
Tej vrsti grozi hitro izumrtje saj je njihovo število je ocenjeno na le še 12 primerkov. Njihovo izginjanje je posledica nezakonitega lova druge ogrožene vrste ribe totaba.
Severni beli nosorog
20. marca lani, so iz naravnega rezervata v Keniji sporočili, da je preminil zadnji samec severnega belega nosoroga na svetu. Sudan, kot je bilo nosorogu ime, je bil zadnji nosorog te specifične podvrste, ki se je skotil v divjini. Umrl je v 45. letu starosti. Znanstveniki so tekom njegovega življenja s parjenjem poskušali ohraniti to podvrsto, vendar so bili vsi poizkusi zaman. Zbrali pa so Sudanov genski material in se bodo z umetno oploditvijo še naprej trudili ohraniti severne bele nosoroge.
Seznam ogroženih vrst je (pre)dolg, tukaj najdemo recimo še želvo vrste Rafetus swinhoei, ki ima le še štiri poznane predstavnike vrste (le dve od teh živita v divjini) in žaba z imenom Romeo, ki je edina predstavnica vrste Telmatobius yuracare.
Ljudje smo torej največja grožnja živalim. Zaradi nas izginjajo travniki, mokrišča, reke, jezera. Zaradi raznih izpustov nevarnih snovi, je okolje vse bolj neprimerno za živali. Velik problem je tudi krivolov, ne glede na to ali gre za lov na trofeje ali zaradi tradicionalne medicine. Težava pa je seveda tudi v spremembi podnebja, zaradi katerih so se pojavila temperaturna nihanja, na katera pa večina živali ni dobro prilagojena. S skrbjo za okolje in z zavedanjem, da so nam živalske vrste več vredne žive, kot mrtve, lahko še ohranimo biološko raznovrstnost.