Leta 2026 bo v Solunu, drugem največjem grškem mestu, odprt Muzej holokavsta, ki ga sofinancira tudi Nemčija. Posvečen bo spominu na skoraj popolnoma izbrisano lokalno judovsko skupnost ter izobraževanju o eni najtemnejših poglavij človeške zgodovine. Solun je pred kratkim obiskal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je dejal, da je vsakdo, ki na tem mestu stoji kot nemški predsednik poln sramu in obžalovanja.
Gradnja se bo začela v naslednjem letu
Ta pomemben projekt se izvaja z vizijo ohranjanja zgodovine in opominjanja prihodnjih generacij o grozotah nacističnega režima. Končno naj bi ga odprli leta 2026 v spomin na skoraj 50.000 grških Judov, ki so jih med nacistično okupacijo Grčije naložili na tovornjake za živino v Solunu in prepeljali v Auschwitz. 96 odstotkov jih je bilo umorjenih v tem koncentracijskem taborišču.
Organ za urbanistično načrtovanje Soluna je v sredo sporočil, da je bilo izdano dovoljenje za gradnjo muzeja holokavsta v mestu in da se bo gradnja začela v začetku prihodnjega leta. Projekt gradnje naj bi trajal dve leti in pol.
Projekt sofinancira tudi nemška vlada
Nemška vlada je v zadnjih letih namenila pomembna sredstva za projekte, povezane s spominjanjem na holokavst in obnovo judovske dediščine v Evropi, pri čemer je Muzej holokavsta v Solunu eden od ključnih projektov. Prispevek Nemčije ima poleg finančne tudi močno simbolno vrednost. Gre za priznavanje odgovornosti za zločine, ki so jih med drugo svetovno vojno storili nacisti, vključno z deportacijami in skoraj popolnim uničenjem judovske skupnosti v Solunu.
Nemčija je projektu namenila več kot 10 milijonov evrov. Muzej bo visok osem nadstropij in se bo raztezal vzdolž solunske obale ter povezoval mestno pristanišče, zgodovinsko pomemben Beli stolp in staro železniško postajo, od koder so bili deportirani številni Judje.
Grška desnosredinska vlada, ki si prizadeva izboljšati vezi z Izraelom kljub vse večji zaskrbljenosti nad njenimi dejanji na Bližnjem vzhodu, se je zavezala, da bo prispevala 18 milijonov evrov. Nadaljnjih 10 milijonov evrov bo projekt prejel od človekoljubne fundacije Stavros Niarchos. Albert Bourla, izvršni direktor Pfizerja, pa naj bi namenil 1 milijon dolarjev denarne nagrade, prejete za odkritje učinkovitega cepiva proti covidu. Bourla se je namreč rodil judovskim staršem v Solunu, ki so komaj preživeli holokavst.
Simbolična lokacija muzeja
Solun, zaradi svoje izjemne mešanice kultur znan tudi kot »Jeruzalem Balkana«, je bil pred drugo svetovno vojno dom ene največjih sefardskih judovskih skupnosti v Evropi. Judje so v mestu številčno prekašali celo krščansko skupnost!
Med nacistično okupacijo Grčije, ki je trajala med leti 1941 in 1944 je bilo okoli 50.000 solunskih Judov deportiranih v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Skoraj vsi so tam izgubili življenje. Do danes je mesto izgubilo skoraj celotno judovsko dediščino, le peščica preživelih in njihovih potomcev še ohranja spomin na nekoč cvetočo skupnost.
Ob prvotnem načrtovanju projekt pred dobrim desetletjem so se zato odločili, da bo muzej stal na zelo simbolični lokaciji. Osrčje projekta bo stalo prav na območju stare železniške postaje, od koder so nacisti v smrt odvažali več deset tisoč ljudi. Stavba, ki bo delo priznananega arhitekta Daniela Libeskinda, znanega po svojem delu na Judovskem muzeju v Berlinu, bo tako predstavljala edinstven spoj arhitekturnega pomena in zgodovinskega sporočila.
Novinar
