Povprečen človek misli, da bo denar rešil vse njegove probleme. A nekatere raziskave, ki so preučevale bogate ljudi, kažejo, temu ni vedno tako. Bogati ljudje zaradi svojega bogastva lahko trpijo zaradi mnogih težav, ki si jih povprečen smrtnik težko predstavlja.
Iskreno se opravičujem za uporabo nazivov srednji in nižji sloj. V tem članku sta naziva uporabljena samo za lažje razumevanje in nikakor za deljenje ljudi na podlagi bogastva.
Alkoholizem
Stereotip je, da je alkohol prisoten tam, kjer sta beda in revščina. A raziskave kažejo, da je alkoholizem močno prisoten tudi med bogatimi. Norveška raziskava je pokazala, da v Evropi bogati pijejo veliko več kot ljudje iz srednjega ali nižjega sloja. Zakaj pa je temu tako? Verjetno za tem stojijo faktorji, ki jih bomo našteli v tem članku in pa, da si bogati lahko privoščijo več boljšega alkohola.
Anksioznost in depresija
Zaradi česa pa naj bi bili bogati depresivni, bi se lahko vprašali ljudje, ki nimajo debele denarnice. A velikokrat pozabimo na stvari, katerim so se bogati odrekli, da so dosegli to bogastvo. Tako je velikokrat njihovo življenje prazno.
Tudi pri podmladku bogatih ni vse tako mavrično. Ena raziskava je pokazala, da so otroci, ki odraščajo v visokem ugodju, izražajo več anksioznosti in znakov depresije, poleg tega pa trpijo za narcizmom (ki ga velikokrat zamenjamo za egoizem) in pa zlorabo substanc.
Denar te osreči samo kratkotrajno
Res je, prvič, ko dosežeš neko večjo cifro na svojem bančnem računu, lahko pričakuješ veliko dozo hormona sreče. Ampak, kakor se veča številka na računu, se manjša doza sreče. In tako nadaljnji trud bogatejšega človeka ne doprinese enake potešitve, kakor jo ima pripadnik srednjega sloja, ko mu ponovno uspe posel.
Stres
Stres je prisoten pri vseh ljudeh, ki se borijo za preživetje. A tudi bogatejši sloj ni imun nanj. Še posebej je stres visok pri posameznikih, ki vodijo velika podjetja. Stres prihaja iz zavedanja, da na njihovih odločitvah sloni prihodnost podjetji in vseh zaposlenih. Ena napačna odločitev lahko pomeni, da 10.000 ljudi izgubi službo in vse, za kar je ta posameznik delal, lahko čez noč izgine.
Vest
Vse bogataše si predstavljamo kot neke stripovske zlikovce, zaprte v svoje pisarne na vrhu neskončne stolpnice, s katere prezerljivo gledajo na ljudi pod njimi. A kar nekaj bogatašev ima slabo vest, da je njim finančno uspelo, medtem ko drugi živijo na pragu revščine. Ta slaba vest velikokrat privede do depresije, obupanosti in samosovraštva.
Postalo je tudi popularno med mladimi bogataši, da svojega bogastva ne razkazujejo in se skušajo čimbolj asimilirati v »povprečno« okolico, kar je dobrodošla sprememba v primerjavi s prejšnjim desetletjem, v katerem je bilo sila popularno se »ven metat«.
Narcizem, skopušnost in brezbrižnost
Ta podnaslov perfektno opiše stereotip bogataša. Hladen, samovšečen, skop, sebičen in čustveno zakrknjen. A to niso osebnostne lastnosti, temveč posledice »bogataškega« življenja. Mnogi bogataši pravzaprav trpijo za narcizmom (ki nikakor ni isto kakor samovšečnost), problemi s sočustvovanjem ali navezovanjem stikov ter paranojo, da so ljudje v njihovem življenju samo zaradi denarja. To privede do izkazovanja karakteristik, ki so tako značilne za bogataša.
Novinar
