Zdi se, kot da je cel svet decembra neizmerno srečen. Čeprav ta mesec praznujemo drugi najpomembnejši krščanski praznik in konec koledarskega leta, je na nas pritisk, da moramo biti praznično razpoloženi kar vseh 31 dni. Za nekatere je to lahka naloga ali celo veliko veselje, za druge naporna muka.
Komercialnost in razširjenost prazničnosti
Čeprav sta sveti večer in božič krščanska praznika, jih masovno praznuje že skoraj cel svet. Božič je postal simbol rdeče in zelene barve, osladnih neizvirnih romantičnih filmov in medsebojnega obdarovanja. To s pridom izkoriščajo oglaševalske akcije in trgovine, ki nas prepričujejo v nakupe v zadnjem hipu in pripravljajo precenjena »darila v paketu.« Po ulicah gorijo lučke (tudi če je energetska kriza, seveda), po mestih pa nas na vsakem vogalu čaka kuhano vino in čaj oziroma obarvana sladka voda. Božič je tistemu, ki ga ima rad, pravljični čas. Ostali ljudje v njem prepoznajo pretvarjanje, pretiravanje in zapravljanje.
Poudarjanje družinskih vrednot
Bolj kot kateri koli mesec v letu, je december namenjen družini in preživljanju časa s svojimi najdražjimi. Za to obdobje v letu si preprosto moramo vzeti čas, dopust, če je treba, da odpotujemo domov. Potem sledi pripravljanje praznične hrane in preživljanje časa skupaj v nekem romantičnem duhu, ki izbriše celoletne prepire, težave in skrbi ter nas napolni s srečo, ker smo hvaležni, da imamo okrog sebe tako izjemne ljudi. Kaj pa, če teh ljudi ni?
Osamljenost med vso to ljubeznijo
Posamezniki, ki praznike preživljajo sami, bodisi ker nimajo možnosti ali pa po lastni izbiri, so zaznamovani kot nekakšni »čudaki« ali »ubožčki«. Kdo pa si, če nimaš nikogar, ki bi s teboj delil lepe trenutke ob topli peči, ko je zunaj mraz. In se spominjal preteklega idiličnega leta. Vse se vrti okrog ideje vzajemnosti, bližine in topline. Če se človek na tak dan znajde sam, se počuti še stokrat bolj osamljen kot na navaden dan. Kot da bi bila njegova samota naravnost ilegalna. Še posebej težko je starejšim ljudem, ki živijo sami doma ali v domovih za ostarele. Če jih njihovi otroci ne obiščejo ali če jih nimajo, jim ne preostane drugega, kot da grejo zgodaj spat ali gledajo neumen praznični televizijski program.
Denarna stiska
December je lahko težaven mesec tudi za tiste ljudi, ki imajo denarne težave. Čutijo pritisk, da morajo obdarovati kar vse po vrsti: sodelavce, družino, prijatelje, morda še sosede. Vse popularnejše so tudi različne igre obdarovanja kot na primer skrivni Božiček. Poleg tega si veliko ljudi pred novim letom vzame dopust in se odpravi v tujino na enotedensko potovanje ali pa za vsaj kakšen dan skoči gledat lučke v bližnji Zagreb ali na Dunaj. Brez prihrankov v žepu so taki izdatki dodatna skrb in nevšečnost, prej kot veselo razvajanje. Če si tega ne privoščiš, imaš občutek, da nekaj zamujaš.
Duševne bolezni in samomori
Decembra povsod beremo o mitu prazničnih samomorov, ki je v resnici lažen. Mesec, v katerem je zabeleženih največ poskusov samomora je april. Nekatere teorije ta pojav razlagajo z ponovnim oživljanjem družabnega življenja po spomladi, zaradi katerega ljudje doživljajo v vsakodnevnem življenju več stresa in pritiska.
To ne spremeni dejstva, da veliko ljudi tudi v zimskem času doživlja duševno stisko in išče pomoč zaradi manjše izpostavljenosti soncu, zmanjšanega gibanja in večje statičnosti ter preživljanja časa v notranjih prostorih. Njihovo stanje se po praznikih ponavadi še poslabša, ko siva zima in mraz ostaneta v njihovem življenju, medtem ko vsa veselost in igrivost izgineta in se vse vrne v novembru podobno hladno normalnost. Navigiranje skozi decembrski čas je zanje lahko zahtevno in naporno. Veselje, ki ga srečajo na vsakem koraku, bodisi v oglasih, kavarnah, na dogodkih ali na ulicah, je lahko boleč opomnik, da njim ne uspe občutiti enake sreče, ki je tako vseprisotna.
Kulinarični ekstremizem
December je tudi mesec, ko je na naših mizah vedno nekaj preveč dobrega. Piškoti, potice, zavitki, pite in pa seveda razni slavnostni kolači in tako dalje. Temu se pridružijo še litri kuhanega vina in čaja z rumom in že imamo praznično dieto, ki našemu telesu v resnici ne dela nobene usluge. Morda za nekoga sladka pregreha ali dan več zabave, za ljudi, ki imajo prehranske motnje ali težave z odvisnostjo od alkohola, postane vsakodnevni poligon ovir, ki se jim poskušajo izogniti. Prigovarjanje ljudi, da je »božič ja čas, ko si lahko malo privoščiš« pa zagotovo ne pomaga.
Ko rečemo, da je veseli december čas nesebičnosti in ljubezni, se spomnimo še na tiste ljudi, ki niso veseli in tiste, ki nimajo ljubezni. Na tiste, ki nas nočejo ali ne zmorejo obdarovati. Na tiste, ki sovražijo pesmi Mariah Carey in Ota Pestnerja. Na ljudi, ki praznujejo praznike drugih veroizpovedi. Na tiste, ki bodo na sveti večer na mizo postavili navadno večerjo. Na tiste, ki bi morda novo leto radi preprosto prespali. Na tiste, ki bi najraje kar zbežali nekam drugam in se vrnili šele januarja. Dovolimo jim, da je december za njih čisto navaden mesec.
Novinar
