16. oktobra praznujemo svetovni dan hrane. Letošnjemu dnevu je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization oziroma FAO) dodelila temo trajnostne prehrane. Letošnji slogan se glasi: »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.
Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob tej priložnosti poudarilo projekte, s katerimi želijo v Sloveniji potrošnikom približati trajnostno in lokalno hrano. Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob dnevu izpostavila, da moramo s hrano ravnati spoštljivo. Prepričana je, da lahko s skrbnim ravnanjem s hrano ter spodbujanjem in spoštovanjem tistih, ki jo pridelujejo, bistveno prispevamo k zmanjševanju lakote v svetu in dodala, da mora hrana postati osnovna dobrina vsakega posameznika na našem planetu.
Svetovna prehranska kriza
Po podatkih FAO na svetu pridelamo dovolj hrane za prav vse, a je le-ta neenakomerno porazdeljena. Čeprav so si države že 2015 zastavile cilj odprave lakote, se je delež lačnih od takrat povečal za 8 odstotkov. Glavni razlog za to so revščina in ekonomske neenakosti, k temu pa so prispevali tudi konflikti, podnebne spremembe in pandemija covida-19.
Lani je bilo na svetu lačnih in podhranjenih okoli 820 milijonov ljudi, od tega največ v Afriki. Na drugi strani pa je bilo na svetu okoli 39 milijonov predebelih. V letu 2020 si več kot 3 milijarde ljudi ni moglo privoščiti zdravega načina prehranjevanja.
Probleme na področju prehranske varnosti in prehrane poglabljajo trenutne visoke cene hrane, energije in gnojil. FAO zato poudarja pomembnost naložb v trajnostne kmetijske sisteme. Ob tem države poziva k denarni pomoči in pomoči v hrani najranljivejšim skupinam prebivalstva in vzdrževanju kmetijske infrastrukture.
Stopnja samooskrbe v Sloveniji
Hrana v slovenskih gospodinjstvih predstavlja v povprečju nekaj več kot 15 % porabe. Slovenija je kot država neto uvoznica hrane, kar pomeni, da z domačo pridelavo ne pokrijemo vseh potreb po hrani. Samooskrba je višja pri živinorejski proizvodnji z izjemo prašičereje, pri rastlinskih proizvodnji pa je zelo odvisna od letine in vpliva podnebnih razmer. K stopnji samooskrbe negativno prispevata tudi majhnost in razdrobljenost slovenskih kmetij. Od uvoza smo v Sloveniji odvisni predvsem pri zelenjavi, sadju, krompirju in prašičjem mesu.
Ukrepi za blaženje prehranske draginje
Verjetno smo prav vsi v zadnjem času vsi opazili, da za določene izdelke v trgovinah plačujemo več kot pred nekaj meseci. Dvig cen energentov je vplival tudi na stroške pridelave hrane in posledično dvig cen prehrambnih proizvodov.
Vlada RS je zato pripravila paket ukrepov na področju energetske in prehranske draginje, namenjenih tako gospodinjstvom kot gospodarstvu. Eden od teh ukrepov je tudi primerjalnik cen osnovnih živil, kjer lahko potrošniki primerjamo cene različnih živil med različnimi trgovskimi podjetji.
Hrana ni za v smeti
Ministrstvo se zaveda tudi problematike zavržene hrane in zato ljudi spodbuja k zmanjšanju količine odvržene hrane. Pripravilo je Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki pri vseh členih verige preskrbe s hrano predvideva prerazporejanje in uporabo presežkov hrane. Glavni cilj je preprečevanje izgub, presežkov hrane in odpadne hrane. To spodbujajo tudi na spletni strani, kjer predstavljajo nasvete in recepte za zmanjševanje zavržene hrane.
Lokalna hrana
V času draginje je spodbujanje potrošnikov k poseganju po lokalni hrani postalo še bolj pomembno. Lokalna hrana je sveža, praviloma boljše kakovosti, vsebuje več hranilnih vrednosti in je tradicionalnega, domačega okusa. Zaradi tega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2013 promovira lokalno hrano. Trenutno potekajo promocije v sektorju mesa (Naše super meso) ter sadja (Naše super sadje) in kampanja Ekološko + Lokalno = Idealno.
Nov mejnik kmetijske politike EU
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je potrdila Vlada RS in je že predložen v presojo Evropski kmetiji, predstavlja novo obdobje skupne kmetijske politike v EU. Načrt bo evropskim kmetom omogočil pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost ter zagotovil nemoteno oskrbo prebivalstva s hrano. Cilj je izboljšanje položaja kmeta in vlaganje v (trajnostno) kmetijstvo, kar posledično pomeni tudi kakovostno hrano za nas, potrošnike.
Novinar
