Države po celem svetu so se v zadnjem letu posluževale karantene in zaprtja javnega življenja, da bi zajezile širitev novega koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa je zdaj pod vprašaj postavila njihovo učinkovitost.
SZO je popolnoma spremenila svoje stališče glede karantene in začela pozivati svetovne voditelje k prenehanju izvajanja tega ukrepa. Dr. David Nabarro iz SZO jih je pozval, naj nehajo uporabljati ta prijem kot primaren način nadzora novega koronavirusa.
Obenem je dejal, da je karantena dosegla zgolj porast v revščini, pri tem pa ni omenil potencialnih rešenih življenj. »Karantene imajo zgolj eno posledico, ki je nikakor ne smete podcenjevati, in to je, da revni ljudje postajajo še veliko revnejši,« je dejal.
Karantena le v skrajnih primerih
SZO verjame, da je karantena upravičljiva, ko je potreben čas za reorganizacijo in zaščito izmučenih zdravstvenih delavcev, a na splošno se tega raje ne bi držali. Njegova glavna kritika leži v globalnem vplivu karanten na gospodarstvo in zmanjšanju gospodarske rasti.
Opozarja na upad turizma, vpliv na manjše kmete, kako se je revščina v revnih predelih sveta še razširila. Naslednje leto se delež revščine lahko celo podvoji, da ne omenjamo poslabšanja otroške nedohranjenosti.
Karantene po svetu so bile zelo različne: v Melbournu so imeli eno najdaljših in najbolj strogih. V Španiji so marca prebivalci lahko zapustili svoje domove samo, če so šli sprehoditi svojega hišnega ljubljenčka. Na Kitajskem so oblasti zapečatile vhodna vrata prebivalcem in jim na ta način preprečile izhod. SZO meni, da so bili ti koraki večinoma nepotrebni.
Tako strogi ukrepi niso potrebni
Dr. Nabarro namesto tega svetuje nov prijem: »Resnično pozivamo svetovne voditelje, da prenehajo uporabljati karanteno kot primarno metodo nadzora. Razvijte boljše sisteme za nadzor. Sodelujte in se učite drug od drugega.«
Veliko zdravstvenih delavcev iz sveta poziva vlade k prenehanju karanten. Te naj bi namreč povzročale nepopravljivo škodo. Skrbi jih tako fizično kot psihično zdravje prebivalcev, saj trenutni ukrepi povzročajo strašljiv učinek na naše kratkotrajno in dolgotrajno zdravje. Njihova peticija ima trenutno 12 000 podpisov.
Urednica revije Študent
