Problematika s prostori, kjer lahko bivajo študenti, se nadaljuje.
Cene nepremičnin so v Ljubljani tako visoke, da si študenti težko privoščijo bivanje v zasebnem stanovanju, sob v domovih pa tudi precej primanjkuje. Letos so na Študentski dom Ljubljana (ŠDL) prejeli več kot 2500 vlog več, kot pa je prostih mest za subvencionirana ležišča.
Izgleda, da se bo situacija zgolj še poslabšala. Študentom v Akademskem kolegiju namreč grozi, da bodo ostali brez doma.
Prenova Baragovega semenišča
Baragovo semenišče, stavba, za katero je načrt zasnoval slovenski arhitekt Plečnik, trenutno zajema Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in študentski dom Akademski kolegij.
Leta 2019 je zaradi denacionalizacije prešlo v roke Mestne občine Ljubljana (MOL) in občina je na podlagi vloge, ki jo je oddal ŠDL, vsako študijsko leto podaljšala najem temu.
Že od tega leta naprej se je vedelo, da bo objekt zaradi svoje visoke kulturnozgodovinske vrednosti podvržen prenovi, kot smo poročali že lansko leto. S prenovo bi dokončali gradnjo severnega dela stavbe, ki ni bil nikoli dokončan; tako bi Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom dobila nove prostore, ki jih potrebujeta za izboljšanje pogojev dela ter za širitev dejavnosti in programov.
Razlog, da je projekt ta leta stagniral je v tem, da je občina čakala na gradbeno dokumentacijo. Na začetku letošnjega leta pa se je projekt končno premaknil in MOL je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala enostopenjski natečaj.
Namen natečaja je najti predlog, ki bo najboljše zaokrožil Plečnikov objekt, v katerem bosta vključeni majhna in velika gledališka dvorana za Mladinsko gledališče, garaža ter še vsi drugi potrebni prostori. Pri teh ima občina v mislih kavarno, čakalnico, razstavni prostor, vadbeno dvorano itd. Prenovljena zgradba pa naj bi bila predana v upravljanje Pionirskemu domu in gledališču.
Rok za oddajo predlogov je bil podaljšan do 18. 5. 2023, zaključek projekta pa je predviden v letu 2025 ali 2026. Zanj bo namenjenih skoraj 14 milijonov evrov.
Kaj pa študenti?
Mnogi so se novice razveselili, saj dokončanje gradnje semenišča pomeni bolj živahno mladinsko kulturno središče, ki bi bilo dostopno in odprto za vse. Za študente, ki bivajo v Akademskem kolegiju, pa to ne pomeni nič dobrega. V času takšnega primanjkljaja subvencioniranih ležišč si ŠDL ne more privoščiti izgube 207 le-teh.
To pomeni, da se bodo čakalne vrste še bolj podaljšale. Glede na trenutno stanje bi potrebovali vsaj 10 % več dodatnih ležišč, vendar pa od leta 2006 naprej ni bil zgrajen noben nov študentski dom v Ljubljani.
ŠDL si sicer že leta prizadeva, da bi pridobili dovoljenje za izgradnjo novih domov. Povezali so se z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije in našli dve potencialni lokaciji za gradnjo – ena na Litostrojski cesti, druga pa na Roški, dogovarjajo pa se še za tretjo na Gerbičevi ulici.
Načrtovani domovi bi vsekakor prispevali k rešitvi študentske stiske. Postopki za izgradnjo doma na Roški cesti so se začeli izvajati že skoraj tri leta nazaj. Ta dom, ki bo imel 380 ležišč, naj bi bil dokončan do 2027. Če jim uspe izvesti projekt na vseh treh lokacijah, to pomeni več kot 900 novih ležišč.
MOL odgovarja na očitke
MOL v odgovoru na kritike odgovornost za študente pripisuje ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tej so tisti, ki podpisujejo pogodbo s ŠDL, ne pa občina. Na ministrstvu naj bi sicer že nekajkrat podali predlog za odkup dela nepremičnine, ki obsega Akademski kolegij, vendar dokončna odločitev na ministrstvu še ni bila sprejeta.
Poleg tega občina zatrjuje, da so stanovalci vedeli, da se bodo morali izseliti na neki točki.
Igor Brlek iz ŠDL-ja pa obljublja, da bodo študenti v primeru obvezne izselitve prerazporejeni po drugih domovih, pri čemer se bo upoštevala razpoložljivost in želje stanovalcev.
Junior novinar
