Slovenci smo med redkimi, ki praznik dela praznujemo tako 1. kot 2. maja. Letos smo tako dobili cel »prvomajski vikend«.
Na ta dva dela prosta dneva praznujemo socialne in gospodarske dosežke delavskih gibanj. Datum praznika izhaja iz leta 1886, ko se je v sicer revnem okolju Chicaga začel težek boj delavcev za pravice. Njihovo stavko so takrat nasilno zatrli.
Glavna zahteva delavcev je bila uvedba 8-urnega delovnika. Zagovarjali so delitev dneva na osem ur za delo, osem ur za rekreacijo in osem ur za počitek. Pa danes res delamo le 8 ur na dan? So danes pravice delavcev res prioriteta?
Sodobna težava je prekarstvo
Epidemija covida-19 je osvetlila nekatere sistemske pomanjkljivosti. Med drugim je »pokazala, kako ranljive so osebe, ki delajo v prekarnih oblikah dela,« kot je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Pred 1. majem se je oglasila tudi predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon. Opozorila je, da sta prekarnost in delo od doma povzročila velike stiske. »Ljudje delajo in so izčrpani, veliko ljudi nima več socialnega varstva, revščina se poglablja in vse to kliče po tem, da se moramo kot družba pogovarjati o prihodnosti dela,« je pozvala.
Fajonova bo ekonomsko-socialnemu svetu pismo s konkretnimi pobudami stranke, da bi delo spet postalo vrednota. Po njenih besedah me drugim:
- zahtevajo zaustavitev prekarnosti;
- pozivajo k pravici do dostojne plače;
- pravici do udeležbe delavcev pri delitvi dobička;
- skrajšani delovni čas;
- sodobno ureditev dela na daljavo;
- pravici do odklopa.
Ne delamo le 8 ur na dan, dosegljivi smo 24 ur
Lidija Jerkič z ZSSS je izpostavila tudi, da smo se v zadnjem obdobju preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Po njenih besedah smo dovolili, da se je delo razvleklo čez cel dan in da so delavci dosegljivi 24 ur na dan.
Obenem sta se pomešala zasebno in službeno življenje, je dejala Jerkičeva. Opozorila je, da je treba paziti, da to ne bo postalo normalno tudi, ko se vrnemo v »normalno življenje«.
Za mnoge delavce je to sicer veljalo že pred epidemijo. Delavniki so se razvlekli in integrirali v domače prostore. Kadarkoli je zazvonil telefon, je delodajalec na drugi strani pričakoval odziv.
Vladanje z »demokratičnim deficitom«
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je pred praznikom dela izpostavil, da smo v času epidemije priča vladanju z največjim demokratičnim deficitom v zgodovini samostojne države.
Poudaril je, da se izvajajo razne sistemske spremembe, ki še zdaleč niso v korist državljanom. Sprejemanje zakonov pa poteka praktično brez javne razprave, socialnega dialoga in vključevanja stroke.
Znižuje se število brezposelnih
Ob prazniku dela pa smo le priča nekaj spodbudnim podatkom.
Razmere na trgu dela so bile v lanskem letu seveda slabše kot leta 2019. Najvišja stopnja brezposelnosti je bila v starostni skupini od 15 do 29 let.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil minister za delo, družine in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, pa je spodbudno, da trenutno narašča zaposlovanje – bliža se vrednosti z začetka leta 2020.
Pred petimi dnevi je bilo v Sloveniji registriranih 79.462 brezposelnih oseb, kar je štiri odstotke manj kot marca.
Novinar
