Zanimanje mladih za politiko je po našem mnenju premajhno, kar se kaže tudi v udeležbi na volitvah. Po nekaterih podatkih kar 60 odstotkov mladih med 18 in 24 letom ne hodi na parlamentarne volitve. To je žalostno dejstvo, da mladi nimajo toliko interesa, da bi sodelovali pri odločanju o tem, v kakšni državi bodo živeli.
Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih?
V programu SLS smo področju mladih namenili velik poudarek, saj se zavedamo, da sedanji šolski sistem v večini primerov ne »proizvaja« zaposljivega kadra, mladi ne dobijo tistih znanj, ki jih zaposlovalci iščejo ali pričakujejo, in tako je danes izobraževanje za delo pogosto na ramenih delodajalcev. Zato tudi raje zaposlujejo delavce z nekaj delovne dobe in izkušnjami kot mlade po končanem izobraževanju. To bomo v SLS spremenili, saj naša reforma šolstva predvideva večje povezovanje sekundarnega in terciarnega izobraževanja z gospodarstvom. To pomeni, da bodo dijaki in študenti že med izobraževanje sodelovali s posameznimi podjetji, projektno reševali izzive, s katerimi se podjetja soočajo, poleti pri njih opravljali prakso in tako že med izobraževanjem navezali pomembne stike z bodočimi delodajalci. Prehod na trg delovne sile bo tako bistveno lažji in hitrejši, saj bodo mladi že seznanjeni z delom v določenem podjetju, podjetje bo poznalo bodoče sodelavce in bodo lažje našli primeren kader za določeno delovno mesto. Poleg tega bomo delodajalce, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejšega zaposlenega kot njegovo zamenjavo zaposlili mlajšega delavca do 30 let z namenom mentorstva, za ti dve leti oprostili plačila vseh davkov in prispevkov za oba – mentorja in nadomestnega delavca. Korak v pravo smer vidimo tudi v uvedbi mojstrskih šol. Kot prvo tako šolo so projektno uvedli v Srednješolskem centru Krško-Sevnica v okviru projekta Master5, za katerega so skupaj s projektnimi partnerji prejeli tudi evropska sredstva. Mojstrsko šolo, ki jo uvajajo, in ki poudarja dualni sistem izobraževanja ter omogoča malim in srednje velikim podjetjem pridobiti usposobljen kader s praktičnimi znanji in veščinami, bodo v Krškem razvijali v skladu s ciljem projekta, ki je: izboljšanje zaposljivosti mladih in prispevek k povečanju gospodarske konkurenčnosti. S projektom se uresničuje tudi zgodba Zavezništva za mlade, ki jo je kot pobudnik v Slovenijo pripeljal evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič.
Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike (študentsko delo, bivanje, prehrana)?
V našem programu dobrega gospodarja imamo zapisano, da so študentje pomembna družbena skupina. Omogočena jim mora biti avtonomija združevanja v študentske organizacije na podlagi temeljne ustavne svobode do združevanja. V SLS si prizadevamo za možnost, da se študentje sami organizirajo, se odločajo za članstvo v študentskih organizacijah ter ustanavljajo študentske organizacije. Za avtonomno delovanje študentskih organizacij je treba ohraniti oziroma zagotoviti avtonomen vir financiranja. Študente je treba spodbujati k ustvarjalnosti, omogočiti jim je treba družbeno udejstvovanje in jih obravnavati kot enega od partnerjev v visokošolskem prostoru. V SLS zavzemamo za štipendiranje naših najboljših študentov, da dokončajo študij in raziskujejo na najuglednejših univerzah in drugih institucijah v tujini. Njihovo oplemeniteno znanje in izkušnje lahko nato predstavljajo pomembno gospodarsko in razvojno prednost. Študentsko delo vidimo kot možnost za pridobivanje izkušenj in način za finančno osamosvajanje, zato ga podpiramo. Tudi za študentsko prehrano je po našem mnenju dobro poskrbljeno, prizadevali pa si bomo za povečanje kakovosti hrane z uvajanjem lokalno pridelane hrane – zato bomo predlagali spremembo zakona o javnih naročilih. Z izgradnjo novih študentskih domov bi zagotovili zadostno število postelj, da študentom ne bi bilo treba najemati sob pri zasebnih ponudnikih oziroma bi se zaradi manjšega povpraševanja od ponudbe cene najema morale znižati.
Ali se vam zdi, da se mladi danes dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi lahko izboljšali na tem področju? Zanimanje mladih za politiko je po našem mnenju premajhno, kar se kaže tudi v udeležbi na volitvah. Po nekaterih podatkih kar 60 odstotkov mladih med 18 in 24 letom ne hodi na parlamentarne volitve. To je žalostno dejstvo, da mladi nimajo toliko interesa, da bi sodelovali pri odločanju o tem, v kakšni državi bodo živeli. Zaupanje v politiko strmoglavlja iz volitev v volitve, zato moramo ta trend ustaviti in ga obrniti navzgor. Zato v SLS ne dajemo praznih obljub, ampak trdne zaveze – sobivamo varno, znamo gospodarno in delujemo lokalno. Z odpravo korupcije, klientelizma, z uveljavitvijo enotnih meril za vse državljane in razvojno usmerjeno vlado verjamemo, da nam bo to uspelo. Program SLS je tak in lahko si ga preberete tudi na tej povezavi: http://www.sls.si/wp-content/uploads/2018/05/SLS_ProgramDobregaGospodarja2018.pdf
