Slovenija je na predlog Ministrstva za pravosodje v kazensko zakonodajo dodala zločin iz sovraštva, ki ga v angleščini poznamo kot »hate crime«, kot obvezno obteževalno okoliščino. Vlada Republike Slovenije je namreč sprejela predlog novele kazenskega zakonika (KZ-1), ki v kazensko zakonodajo uvaja omenjeni zločin kot obvezno obteževalno okoliščino. Ta se bo upoštevala pri odmeri kazni.
V kazenski zakonodaji tudi zločin iz sovraštva
Če povemo preprosto, bo katerokoli kaznivo dejanje, katerega povod so osebne okoliščine žrtve, terjalo strožje kaznovanje storilca.
Še vedno pa morajo novelo KZ-1 potrditi poslanci Državnega zbora Republike Slovenije.
V kazenskem zakoniku so utemeljena splošna pravila za odmero kazni. Navedene so tudi določene okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja v okviru specialnega minimuma in maksimuma, določenega za konkretno kaznivo dejanje. Vsaka od okoliščin je lahko glede na posamezen primer olajševalna ali obteževalna, Mednje spadajo tudi nagibi, iz katerih je bilo storjeno dejanje.
Zločin iz sovraštva ali hate crime
Navedene okoliščine so kaznivo dejanje storjeno zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerikoli druge osebne okoliščine.
S predlaganim novim tretjim odstavkom 49. člena KZ-1 pa je predvidena okoliščina storitve kaznivega dejanja, kadar je bil nagib za storitev katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve, ki naj se v okviru kaznovanja vedno šteje za obteževalno. Izjema so le tista kazniva dejanja, pri katerih je taka okoliščina znak kaznivega dejanja ali je zaradi nje predpisano strožje kaznovanje po tem zakoniku (na primer: 116., 131. in 297. člen KZ-1), česar pa ni potrebno določati, saj iz teorije in sodne prakse jasno izhaja, da znak kaznivega dejanja ne more biti hkrati tudi obteževalna okoliščina.
Urednik portala Student.si
