Slovenija je v tem segmentu podpovprečna

Kot smo poročali, je evropska komisija leto 2023 razglasila za leto znanj in spretnosti. V okviru tega leta želimo doseči večje naložbe v programe prekvalifikacije in izpopolnjevanje delovne sile za hitrejši prehod v trajnostno gospodarstvo. Vsemu temu sledi tudi potreba po digitalizaciji, pri kateri pa se v Sloveniji zatika, saj imamo le 50 % digitalno pismenih odraslih.

Slovenija zaostaja v digitalnem pogledu

Slovenija je sicer na področju digitalizacije v zadnjih letih nekoliko napredovala in je sedaj nekoliko nad povprečjem EU, ko jo primerjamo glede na indeks DESI (digital economy and society index). A skrbi, da imamo v Sloveniji samo 50 % oseb z osnovnimi digitalnimi spretnostmi in znanji in samo 20 % ljudi z “nad-osnovnimi” spretnostmi. Te številke pa nas uvrščajo na 17. mesto, kar pa je zelo slabo v kontekstu EU, saj za povprečjem zaostajamo.

Mladi v digitalni dobi

Slovenija se je lotila spreminjanja učnih načrtov, da bi bili otroci bolj računalniško pismeni. V šolah se je tako začel uvajati pouk računalništva, ki je načeloma še vedno bolj izbirna kot ne. V srednjih šolah pa na splošnih gimnazijskih programih omogočajo le eno leto informatike. Glede na izkušnje se pokaže, da mladim računalništvo in informatika nista najbolj zanimiva predmeta. Seveda so tukaj izvzeti mladi, ki se odločajo za smer izobraževanja na področju IKT. Dosti bolj so priljubljene računalniške igrice in izkoriščanje tehnologije za zabavo. A pomen obvladanja digitalnih orodij se izkaže predvsem ob iskanju zaposlitev, saj že ob iskanju študentskega in dijaškega dela večina delodajalcev zahteva obvladanje vsaj osnovnih računalniških programov.

Čeprav je pandemija Covida-19 naredila več škode kot koristi pri mladih, lahko skoraj gotovo rečem, da so se mladi spoznali z mnogimi orodji, ki jih uporabljajo tudi sedaj, da si olajšajo življenje. Program Teams je predvsem na fakultetah prevzel način komuniciranja, tudi mnoge srednje šole se poslužujejo programa Teams za komuniciranje. Mladi lahko tudi vedno bolj pogosto opazimo, da nas delodajalci na pogovore povabijo preko omrežja Teams, ki omogoča preprosto komunikacijo in hitro izmenjavo sporočil in datotek.

Starejše puščamo za seboj

Vendar s tem nismo zadeli srži problema in to je digitalna nepismenost starejših, ki tudi resneje hromi digitalizacijo. Nekako so poskušali to težavo rešiti z vzpostavljanjem digitalnih bonov za starostnike, ki so jih pogojili z obiskom 9-urne delavnice urjenja digitalnih veščin, vendar je projekt zaradi nepripravljenosti izvajalcev delavnic propadel, nato pa so se pojavile še težave z denarjem. V tem smislu lahko tukaj dodamo še težavo povezljivosti podeželskih območij. V Sloveniji že telefonskega signala nimamo povsod, kar jasno kaže tudi na to, da širokopasovnih povezav nimamo na vseh območjih.

Starejši so, žal je tako, tisti, ki onemogočajo hitrejšo in obsežnejšo digitalizacijo Slovenije. S prehitro in preobsežno selitvijo storitev na internet se nam lahko zgodi, da izločimo celotno populacijo ljudi, ki bodo prav tako potrebovali te storitve. Cilj EU na tem področju je doseganje 80 % odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji, ki je kljub letnici 2030 težko dosegljiv. Starejši se učijo počasneje, hkrati pa so pogosto tudi trmasti in napredek zavračajo.

Katere cilje želimo doseči

Strukturna strategija Digitalna Slovenija 2030 je sicer napisana ambiciozno in daje vpogled v želje Slovenije pri digitalizaciji družbe. Cilji vključujejo gigabitno infrastrukturo, digitalne kompetence in vključenost, digitalna preobrazba gospodarstva, pot v pametno družbo 5.0, digitalne javne storitve in kibernetsko varnost. Problematična bo predvsem digitalna vključenost, kajti tukaj imamo opravka z ljudmi, ki imajo lastna mnenja in želje.

Na spletni strani Ministerstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije so zapisali: »Digitalizacija tako skoraj ni več izbira, temveč je pričakovanje, ki postaja nujnost. Da je lahko zares učinkovita, je na eni strani potreben razvoj in uvajanje tehnologij, na drugi strani pa njihova dostopnost, ustrezna usposobljenost in enakopravna vključenost posameznikov v razvijajočo se digitalno družbo – digitalna vključenost.« A te besede žal ne dajo odgovora o tem, kako bodo digitalne veščine približali ljudem, ki se jim želijo za vsako ceno izogniti. Dober projekt lahko najdemo v okviru seznama dogodkov ob Evropskem letu spretnosti: Znaš, nauči drugega, Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Pomen žensk za IKT prihodnost

Želimo pa spomniti tudi na pomen žensk pri gledanju v prihodnost. Delež žensk na področju IKT je nizek, 17-odstoten. V okvirju cilja povišanja deleža strokovnjakov v IKT s trenutnih 4,8 odstotka na 10 odstotkov do konca tega desetletja, bodo imele pomembno mesto tudi ženske predstavnice STEM področja.

V okviru vključevanja žensk v IKT pa v skladu z Deklaracijo o zavezanosti žensk k digitalni preobrazbi, Ministerstvo za Digitalno preobrazbo pripravlja ukrepe na 5. področjih:

1. oblikovanja nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi;
2. vzpodbujanja izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk;
3. vzpostavljanja evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij;
4. vzpodbujanja podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu;
5. napredovanja glede spolno uravnotežene sestave odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.

Špela Bošnjak

Novinar