Konec aprila in začetek maja sta vsako leto v Evropi in pri nas vsaj nekoliko posvečena zmagi nad nacizmom in fašizmom v drugi svetovni vojni. Tokrat pa se bomo podali v nek drug svet, na drug kontinent in si konec druge svetovne vojne ter čas po njej pogledali s strani poražencev. Zgodba nas pripelje v Bariloche, na prvi pogled idilično argentinsko počitniško mesto, kamor radi zahajajo turisti iz bližnjih držav ter tudi iz Evrope. Vendar pa ta kraj kriva številne temačne zgodbe, saj je v Bariloche v zadnjih izdihljajih druge svetovne vojne pobegnilo ogromno visokih nacističnih častnikov in uradnikov, ki so tam našli varno zatočišče. Nekateri verjamejo, da je tja pobegnil celo Hitler.
Zakaj Argentina in zakaj ravno Bariloche?
Ko je bil Hitler maja leta 1945 poražen, je vsaj 9000 visokih predstavnikov tretjega rajha pobegnilo v Južno Ameriko. Poleg Argentine, kjer je Bariloche postal znan kot »prestolnica tretjega rajha v izgnanstvu«, so se zgrinjali v Brazilijo, Čile in Bolivijo. Med njimi sta bila Josef Mengele in Adolf Eichmann, arhitekt holokavsta. Mnogi še vedno verjamejo, da si Hitler ni vzel življenja, temveč je pobegnil v Južno Ameriko ter svoje življenje preživel v Argentini in Paragvaju. Južna Amerika se je ponašala z oddaljenimi in skritimi lokacijami, skorumpiranimi voditelji in pionirstvom v plastični kirurgiji, ki se je razvijala v regiji.
Bariloche s svojimi hišami v alpskem slogu ne bi izgledal prav nič čudno sredi evropskih gora. Ne preseneča torej, da argentinsko mesto ob vznožju Andov že več kot 100 let privablja nemške priseljence. Ali da so tja po drugi svetovni vojni pribežali nacisti – morda celo sam Adolf Hitler.
Bariloche je zagotovo postal zatočišče za naciste. Zgodovinar Hermann Rueder je dejal: »Bariloche je bil kraj, kjer so poustvarili Berchtesgaden (Hitlerjeva počitniška rezidenca). Stari nacisti so praznovali, pogosto ne tako na skrivaj, vse pomembnejše dni nacizma – Hitlerjev rojstni dan, ustanovitev tretjega rajha, številne druge obletnice.«
Je bil Hitler kdaj v Barilocheju?
Seveda jasnega odgovora na to nimamo, je pa izredno zanimiv seznam drugih gostov ali prebivalcev povojnega Barilocheja. V mestu se je nastanil Erich Priebke, ki je bil precej visoko pozicioniran častnik Gestapa. Postal je ravnatelj nemške šole Colegio Aleman, z ženo pa sta pogosto prirejala nacistične večere s plesom na stare melodije Tretjega rajha. Končno so ga izsledili, aretirali in obsodili na dosmrtno ječo v Rimu, kjer je leta 2013 umrl.
Mesto je pogosto obiskoval tudi Mengele, ker se je tam lahko naužil nemške arhitekture in festivalov. Prav tako pa se je Bariloche ponašal z restavracijo, ki nosi na prvi pogled nedolžno nemško ime. Verjetno ob pogledu na restavracijo z imenom Berghof nikakor ne bi pomislili, da gre za subtilno slavljenje nacizma. Toda Berghof je ime Hitlerjeve bavarske počitniške rezidence in ko to uvrstimo v čas in prostor, je povsem jasno, za kaj gre.
Eden Priebkejevih rednih gostov v Barilocheju je bil tudi polkovnik SS Walter Rauff, Hitlerjev junak, ki je izumil plinske kombije, ki so pobili več kot 100.000 ljudi. Pobegnil je v Čile, kjer je živel kot prodajalec klimatskih naprav. Tam je leta 1984 umrl. V Čilu se mu je pridružil Paul Schafer, enooki nacistični vojak, ki je postal pastor in ustanovil nemško vas Villa Baviera – ki je bila v bistvu raj za pedofile. Leta 2006 je bil Schäfer obsojen na 33 let zapora zaradi spolne zlorabe 25 otrok. Umrl je leta 2010.
Kdo je naciste sprejel v Argentino?
Argentinski pisatelj Uki Goñi pravi, da ima največje zasluge pri tem prav argentinski predsednik Peron: »Nekatere od prvih uradnikov SS in nacistov, ki so prispeli v Argentino, je predsednik Juan Perón sprejel v predsedniški palači. Z argentinskimi potnimi listi so jih poslali nazaj v Evropo na nacistično reševalno misijo, ki je omogočila prebeg najhujših množičnih morilcev 20. Stoletja.«
Ker je Peron simpatiziral s fašističnim režimom in bil željan tehnologije in znanstvenega napredka, ki so ga prinesli nacisti, je Argentina postala eno največjih zatočišč za bežeče Nemce. Njegova žena Eva Peron je prav tako finančno pridobila s to shemo. »Še vedno obstaja sum, da so bili med njenim premoženjem kosi nacističnega zaklada iz bogatih judovskih družin, pobitih v koncentracijskih taboriščih,« sta zapisala Leandro Narloch in Duda Teixeira v svoji knjigi The Politically Incorrect Guide to Latin America.
Povedati pa je treba, da prebega nacistov v Južno Ameriko niso spodbujali in omogočali zgolj in samo skorumpirani šefi držav. Šef gestapa v Franciji Klaus Barbie – mesar iz Lyona – se je s pomočjo ameriške Cie preselil v Bolivijo. Pretihotapili so ga in njegove smrtonosne sposobnosti uporabili za lov na revolucionarja Che Guevaro. Američani so morda sovražili naciste, vendar so imeli eno skupno stvar – sovraštvo do komunizma.
Novinar
