Vsi ljubitelji kontroverz, prevar in zgodovine tokrat ne boste razočarani. Podali se bomo v Indonezijo, natančneje do vulkanske gore Gunung Padang, ki je morda najstarejša piramida na svetu!
Kontroverzne ugotovitve v Gunung Padangu bi lahko postavile na glavo vse, kar smo mislili, da vemo o prazgodovini. Če so najdbe resnične in verodostojne, bi to lahko pomenilo, da je ta piramida dokaz izgubljene tehnologije in civilizacije iz časa zadnje ledene dobe. Glede na to, kakšna so dognanja glavnih arheologov o razvoju človeške civilizacije, je jasno, zakaj so v preteklosti želeli utišati vse, ki so Gunung Padang bolj podrobno raziskovali.
Odkritje Gunung Padanga
Sodobna zgodba o Gunung Padangu se začne v poznem 19. stoletju, ko so nizozemski naseljenci prvič opazili mogočno piramido le štiri ure južno od Džakarte blizu vasi Karyamukti. Nizozemski zgodovinar Rogier Verbeek jo je leta 1891 opisal kot »zaporedje 4 teras, povezanih s stopnicami iz neobdelanega kamna, tlakovanimi s ploščatimi kamni in okrašenimi s številnimi ostrimi pokončnimi stebri iz andezita. Na vsaki terasi je majhna gomila, verjetno grob, obdana in prekrita s kamni ter na vrhu z dvema koničastima kamnoma«.
Seveda pa je lokalno prebivalstvo za ta kraj vedelo veliko pred časom nizozemskega kolonializma. Lokalni prebivalci Gunung Padang častijo kot »goro razsvetljenstva« in še vedno izvajajo mistične obrede na tem kraju, ob vznožju katerega se nahaja tudi sladkovodni izvir.
Skoraj stoletje so vodilni arheologi povsem ignorirali Gunung Padang. Toda leta 1979 je skupina bližnjih kmetov gori pritegnila več pozornosti. Kmalu je mesto postalo žarišče indonezijskih raziskovalcev in arheologov.
Razdvojeni raziskovalci
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile v Gunung Padangu opravljene številne podrobne raziskave, vendar se raziskovalci še vedno ne strinjajo glede njegove starosti. Nekateri trdijo, da kamnite konstrukcije segajo v prvo tisočletje našega štetja, fragmenti lončenine z najdišča pa so datirani od 45 pr. Kr. do 22 po Kr.
Drugi tabor pa verjame, da je Gunung Padang precej starejši. Leta 1982 je B.M. Kim najdišče datiral v čas od 300 do 2000 pr. Kr. Toda tudi te ocene so blage v primerjavi z najbolj šokantno oceno do sedaj. Najgloblje plasti Gunung Padanga so morda stare od 16.000 do 27.000 let! To bi pomenilo, da je Gunung Padang najstarejša piramida na svetu, nastanek pa sovpada v čas zadnje ledene dobe.
Ta teorija temelji na delu geologa Dannyja Hilmana Natawidjaje in njegove multidisciplinarne ekipe znanstvenikov, arheologov in prostovoljcev. Od leta 2011 do 2014 so Natawidjaja in njegovi sodelavci izvedli številne terenske študije v Gunung Padangu, vključno z radarjem in radiokarbonsko analizo.
Kako naj bi zgradili to ogromno piramido?
Po besedah Natawidjaje podatki, ki podpirajo njihove ugotovitve, kažejo, da je piramida Gunung Padang nekoliko podobna torti s tremi plastmi, vsaka plast pa je bila zgrajena na tisoče let narazen. Pravi, da je bila najnovejša plast, znana kot Enota 1, zgrajena pred približno 3000 do 4000 leti. Naslednja najstarejša Enota 2 je bila zgrajena pred približno 7500 do 8000 leti. Najstarejši del strukture, Enota 3, bi lahko bil star celo od 16.000 do 27.000 let. To podpira raziskavo, ki jo je izvedel B. M. Kim, ki nakazuje, da piramida izvira iz let med 300 in 2000 pr.
V svoji študiji iz leta 2023 je pojasnil, da je Gunung Padang več kot le terasasta gora. Gre za zapleteno strukturo, zakopano pod zemljo, ki vsebuje velike sobane in votle prostore. Datiranje z ogljikom kaže, da bi se lahko prvotna gradnja začela v zadnji ledeni dobi, v paleolitiku in je bila pozneje dodelana v holocenu ali neolitiku.
Glede na naše poznavanje človeške civilizacije bi to pomenilo, da je tako piramido lahko zgradila samo zelo napredna kultura. Odgovora na vprašanje, kako so piramido zgradili torej nimamo, morda pa lahko govorimo o izgubljeni starodavni tehnologiji.
Spopad med dognanim in novimi podatki
Če so resnične, ugotovitve v Gunung Padangu resnično spreminjajo vse, kar smo mislili, da vemo o tehnoloških zmožnostih ljudi v prazgodovini. Domnevno so bili takrat ljudje sposobni zgraditi le majhna, začasna bivališča iz lesa, kosti in živalskih kož. Še zdaleč pa ne megalitskih kamnitih struktur ali stopničastih piramid, ki so konkurenca celo piramidam v Egiptu.
Vse to se morda sliši noro, a podatki so podatki. Na tisoče velikih kamnitih plošč je bilo prepeljanih iz druge regije in mojstrsko obdelanih. Glede na raziskave, ki kažejo, da je ta struktura šestkrat starejša od piramid v Gizi, to odpira neskončno število vprašanj o tehnoloških dognanjih prazgodovinskih kultur.
Kje tiči resnica?
Žal nihče zares ne ve. So pa zelo glasni nasprotniki teorije, da gre za delo človeških rok. Raziskovalec Univerze v Tarragoni Víctor Pérez je napisal podroben članek, v katerem je izpodbijal ugotovitve Natawidjaje, ker naj njegova ekipa in rezultati, ki so jih objavili ne bi bili verodostojni in potrjeni s strani neodvisnih arheologov in znanstvenikov.
Drugo nasprotujoče mnenje prihaja od profesorja Sutikna Bronta iz Centra za geološke raziskave v Indoneziji. Verjame, da je Gunung Padang vrh vulkana in ne starodavna piramida. Tudi različno stari sedimenti zemlje v okolici Gunung Padanga naj ne bi bili delo človeških rok, temveč vulkanske aktivnosti. Vi pa presodite sami.
Novinar
