Objavljena je bila raziskava Slovenska mladina 2018/19. Kdo ne mara malo statistike?
V omenjeni raziskavi je sodelovalo 1000 državljanov (reprezentativen vzorec) Republike Slovenije, starih od 14 do 29 let. Poleg tega je bilo opravljenih 10 globinskih intervjujev.
Spodaj preberi povzetek ključnih ugotovitev in preveri, ali se z njimi strinjaš.
Prosti čas
Najpogostejša aktivnost med mladimi je poslušanje glasbe. Kar 93 % jo posluša zelo pogosto, kar je še več kot leta 2013. Priljubljeni aktivnosti, katerih odstotek se je prav tako zvišal, sta gledanje filmov in šport. Rahlo se je znižal odstotek mladih, ki pogosto preživljajo čas zunaj s prijatelji.
Smiselna razlika z letom 2013 je ta, da danes mladi pogosteje uporabljajo nove medije. Raziskava pravi, da ima danes kar 99 % mladih dostop do interneta, najpogosteje pa ga uporabljajo na družbenih omrežjih in za komunikacijo s prijatelji/družino. Zanimivo je, da v primerjavi z ostalimi jugovzhodnimi državami Evrope manj zaupajo v družbena omrežja.
Zdravje
Mladi dobro ocenjujejo svoje zdravje, res pa je, da so višjo samooceno podali tisti z višjim finančnim statusom in katerih starši imajo doseženo višjo stopnjo izobrazbe. Kljub temu je ta ocena nižja kot v drugih državah JV Evrope.
Zanimiva ugotovitev pravi, da imajo mladi danes negativnejši odnos do alkohola kot leta 2013. Poleg tega se je povečal delež tistih, ki redko ali nikoli ne uživajo alkohola in tistih, ki ne kadijo ali nikoli ne uporabljajo drog.
Med mladimi se viša raven stresa. V primerjavi z vrstniki iz drugih držav JV Evrope so manj zadovoljni s svojim življenjem in s videzom. Kar 2/3 jih ni zelo zadovoljno s svojim življenjem.
Pojavlja se tudi relativna odsotnost optimizma glede prihodnosti države, v kateri živijo.
Vrednote
Raziskava kaže, da se trend individualizacije nadaljuje. V primerjavi z letom 2010 je nižje mnenje, da je treba pomembne stvari deliti s prijatelji, več pa da pravičnost vodi lastna korist.
Vrednote odgovornosti ter lojalnosti so zelo prisotne med Slovenci. Prisotnosti potrošniških vrednot so nizke v primerjavi z drugimi državami JV Evrope.
Religija
Pojavlja se odmik od Katoliške cerkve. V letu 2018 se je le še dobra polovica identificirala s katolištvom. Nepripadnost verskim skupnostim se je od leta 2010 povečala za 16 % na 38 %. Med slovenskimi mladimi je religioznost povezana z desno politično usmeritvijo, nacionalizmom in avtoritarnostjo.
Družina in prijatelji
Na splošno so družina in prijatelji za mlade zelo pomembni, zelo so zadovoljni z družinskim življenjem. Sicer se kar 85 % mladih razume s starši, a se je delež tistih, ki imajo konfliktna razmerja, podvojil od leta 2013 na 15,2 % leta 2018. Slovenske družine so večinoma avtoritativne, zanje je pomembno soodločanje, dokler mladi ne postanejo neodvisni.
Tradicionalna vrednota poroka je nekoliko bolj cenjena iz strani tistih, ki imajo starše z nižjo stopnjo izobrazbe. Sta pa poroka in rojstvo otrok mladim pomembnejša od zaključka formalnega izobraževanja. V Sloveniji 90% mladih želi imeti partnerja in v povprečju 2,1 otroka.
Več mladih v Sloveniji se v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav JV Evrope odloča samostojno (56% v primerjavi s 36%). Od leta 2010 do leta 2018 se je zelo zmanjšal delež mladih med 25 in 29 let, ki živijo z vsaj enim staršem (iz 67 % na 46 %).
Malo tistih, ki so se odselili in delajo, si je stanovanje priskrbelo z lastnimi sredstvi. Četrtina je dobila stanovanje od staršev, več kot 40 % pa stanovanje najema. Odseljeni in aktivni na trgu dela so izrazili enako zadovoljstvo z družino in življenjem na splošno kot zaposleni, ki še vedno živijo s svojimi starši. Res pa je, da bi se večina raje odselila od staršev.
Izselitev iz Slovenije
Od leta 2013 do lani se je povečal delež mladih z vsaj nekaj želje po zapustitvi države. K izselitvi so bolj nagnjeni tisti z višjim socialno-ekonomskim statusom.
Migracije so dobro premišljene in velikokrat vključujejo načrt oziroma namen vrnitve.
Izobraževanje
Delež terciarno izobraženih mladih se je povišal in je precej nad povprečjem EU. Zanimivo je, da je imela Slovenija leta 2017 drugo največjo razliko med spoloma med vsemi članicami EU, in sicer višji delež diplomantk kot diplomantov. Hkrati vključenost v terciarno izobraževanje od leta 2012 upada.
Zaposlovanje
Več je takih, ki so zaposlenih za določen in nedoločen čas kot tistih, ki so občasno ali samozaposleni. Samoocena brezposelnosti mladih je dvakrat višja kot velja v uradnih podatkih o brezposelnosti. Strah pred nezaposlenostjo ves čas raste, od leta 2000 se je skoraj podvojil.
Katere dejavnike mladi ocenjujejo kot ključne pri iskanju zaposlitve? Izobrazba, strokovnost, stiki, poznanstva in sreča.
Kaj pa jim je po večini najpomembneje pri delu? Dohodek.
Politika
Zelo se je povečalo nezanimanje za politiko v Sloveniji (skoraj vsak drugi mlad). Poleg tega se mladi manj usmerjajo na razponu levo-desno, veliko jih niti ne ve, kaj ta usmeritev pomeni. Kljub temu pa so mladi bolj pripravljeni sodelovati na volitvah ali celo prevzeti politično funkcijo.
Zadovoljstvo z domačo demokracijo in zaupanje vanjo sta nizka, a višja kot pred 5 leti. Večina meni, da njihovi interesi niso zastopani v politiki in da politikom ni mar za njihova mnenja. Od politike si želijo zagotovitev ekonomske, socialne in pravne varnosti ter čisto okolje.
Novinar
