Vlada je oktobra kot ukrep za omejitev širjenja koronavirusa ponovno prepovedala zbiranje v študentskih domovih. In to brez posvetovanja s študenti, upoštevanja predlogov in opozoril ter brez poznavanja dejanskega stanja. S tem pa je mnoge študente pahnila v še bolj poglobljeno stisko. Sprašujemo se, ali se odločevalni vrh države dejansko ne zaveda posledic takega ukrepa ali se jih odloči spregledati?
Na Inštitutu 8. marec so ocenili, da se »očitno iz prvega vala epidemije niso naučili ničesar,« piše Delo. Opozorili so, da so se zaradi vladnih ukrepov na robu družbe spet znašle najranljivejše skupine.
Zapiranje študentskih domov na cesto meče vse tiste, ki jim študentski domovi pomenijo edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, so še izpostavili. Obenem številne stiske študentov postajajo še bolj skrite.
Ali študenti nis(m)o enakopravni del družbe?
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač opozarja, da oblast študente infantilizira. Breme za njihove stiske namreč nalaga na ramena staršev, piše Delo.
V času prvega vala je študentom pomagala le s 150 evri – predpostavljala je, da imajo družine, ki jih bodo lahko preživile. »Pozabila je na študentske družine, študente, ki delajo, da pomagajo svojim staršem, študentke, ki delajo, da si lahko plačajo najemnino.«
Zdaj pa oblast ponovno predpostavlja, da imajo vsi dom, kamor se lahko in si želijo vrniti. S tem jim sporoča, da niso avtonomni člani naše družbe, da socialne pravice zanje ne veljajo, opozarja Kovačeva.
Izjeme, ki jih predvideva ukrep, niso premišljene
Na Inštitutu 8. marec opozarjajo na vse, ki so bili spregledani pri izjemah, ki lahko še naprej bivajo v domovih.
Kam bodo šli vsi študenti, ki so bili v domovih v samoizolaciji, ker imajo doma rizične skupine? Ali pa študenti, katerih delodajalci še vedno zahtevajo, da ostanejo na delovnem mestu? Pa tisti, ki nimajo stalnega bivališča v domovih in se zaradi izrednih, družinskih ali epidemioloških razmer ne morejo vrniti na naslov stalnega bivališča?
»Ukrep vlade, da zapre študentske domove, ni dobro premišljen, za seboj spet pušča tiste, ki so v sedanjih okoliščinah najbolj ogroženi,« so ocenili.
Vlada bi morala biti že izkušena
Na »prisilno praznjenje študentskih domov« opozarjajo tudi v organizaciji Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja.
»Čeprav je vlada v obdobju po preklicu spomladanske epidemije ves čas zagotavljala, da bomo na morebitni drugi val covida-19 bolje pripravljeni kot na prvega, se je izkazalo, da so poletni počitek virusa namesto za pripravo strategije in krepitev kapacitet tudi oni porabili za – počitek.«
S temi besedami so pospremili svojo zbirko Korona kiksov, v kateri so pripravili pregled največjih kiksov na področju stanovanjske politike. Dopolnili pa so ga s konkretnimi predlogi za reševanje problematike.
Ocenili so, da vlada ponavlja napake iz prvega vala, ko so mnogi študenti izgubili službe, mnogi pa niso imeli alternativnega prebivališča.
Študentski domovi dobivajo veliko prošenj
Kot poroča Delo, v javnem zavodu Študentski dom Ljubljana trdijo, da nikogar niso prisilno izselili. So pa od sprejetja odloka prejeli veliko prošenj za nadaljevanje bivanja zaradi boljših študijskih pogojev, opravljanja študijskih obveznosti, študentskega dela, rizičnih oseb na domačem naslovu ali težkih socialnih razmer.
Take okoliščine obravnavajo individualno in skušajo reševati sproti, pravijo. »Bi si pa želeli v zvezi s tem sistemsko rešitev.«
Sicer ugotavljajo, da je v domovih v Ljubljani trenutno ostalo nekaj več kot deset odstotkov od skupaj 7500 stanovalcev.
Novinar
