Bivši poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladić je bil pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno. Po tem, ko je bil leta 2017 obsojen na dosmrtni zapor, a se je na vse to pritožil in sojenje se je zavleklo. Zdaj, štiri leta po sojenju in skoraj dvajsetih letih po vojni, gre Mladić v zapor. To pa ne pomeni, da je končan tudi boj proti vojnim zločinom in genocidu.
Po pritožbi leta 2017 se je sojenje končalo
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je svojo zadnjo sodbo izreklo 29. novembra leta 2017 in po štirinajstih letih delovanja zaprlo svoja vrata. Pooblastila sodišča so veljala za štiri skupine zločinov, ki so bila storjena na področju Jugoslavije po letu 1991 – zločini proti človeštvu, genocid, kršitve vojnega prava in kršitve ženevske konvencije 1949. Najvišja možna kazen je bila dosmrtni zapor. Štiri leta kasneje pa se je zaključilo tudi sojenje Ratku Mladiću, ki je bil ena najbolj vidnih figur vojne in zločinov na področju Jugoslavije.
Ratko Mladić je bil eden izmed 161 obsojencev zaradi vojnih zločinov. Obsodba 78-letnega Mladića se je nanašala na genocid v Srebrenici leta 1995, vojne zločine in zločine proti človeštvu. Takrat je bilo odločeno, da je kriv v desetih od enajstih točk obtožnice. S strani obrambe in tožilstva sta prileteli pritožbi na sojenje, a iz drugačnih razlogov. Odvetniki Ratka Mladića so zaradi postopkovnih napak želeli ponovitev sojenja ali oprostilno sodbo, tožilstvo pa se je pritožilo zaradi enajste točke. Želeli so, da se ga obsodi tudi zaradi genocida nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu Bosne in Hercegovine leta 1992.
Novi nemiri po končanem sojenju
Senat je pritožbi zavrnil, pravnomočno sodbo pa je Ratko Mladić dočakal šestindvajset let po vloženi obtožnici. Kot sojenja pred njim (Gotovina, Milošević, Karadžić, Haradinaj, Babić, …) pa je tudi to sojenje povzročilo še več nemira na področju bivše države.
Svojci žrtev so spremljali potek sojenja in izrek sodbe. Predsednica združenja Matere Srebrenice je povedala, da je bil to zgodovinski dan: »Mladić je pošast, ki se ni pokesal za to, kar je storil, niti po 26 letih. Kamor koli je prišla njegova vojska, kamor koli je stopil njihov škorenj, so storili genocid.« Njenemu mnenju so se pridružile tudi preostale matere in drugi svojci več kot osem tisoč umrlih v genocidu Srebrenice.
Kot pričakovano pa so se na nasprotna polja postavili voditelji Bosne in Hercegovine, Srbije ter Hrvaške. Medtem, ko so nekateri srbski mediji Mladića ponovno oznanili za heroja, pa bošnjaški premier opozarja, da na sodne postopke še vedno čaka več kot osemsto zadev o vojnih zločinih. Kljub splošnemu mnenju, da je končano sojenje obenem tudi konec nekega obdobja, pa to ne more biti res.
Če se na eni strani pojavljajo grafiti o njegovem herojstvu, so na drugi strani nagrobniki njegovih žrtev. Če je bil spoznan za krivega, to ne bo veliko prineslo svojcem žrtev. Dokler bo tako sojenje sprožilo toliko novih polemik, bomo kvečjemu nazadovali in ne napredovali v boljšo družbo in mirnejše odnose.
Urednik portala Student.si
