Po prvi svetovni vojni, se v Južnoafriški republiki, pod nadoblastjo Britancev, uveljavila politika rasnega razlikovanja oz. apartheid, kar pomeni ločevanje ali delitev. Uvedli so razmejena bivalna območja, omejili preseljevanja črncev v mesta, prepovedali mešane zakone. Sledila je še prepoved uporabe skupnih prevoznih sredstev, šol, bolnišnic, restavracij, celo plaž. Mesta so razdelili na rasne četrti.
Kmalu, so se prebivalci rasizmu in nehumanosti Britanskega velikana začeli upirati. Najodmevnejši borec proti apartheidu, je bil Nelson Mandela, ki se je odločil za nasprotovanje, ki ni temeljilo na nasilju. Leta 1964, je bil zaradi svojih političnih dejanj, obsojen na dosmrtno ječo. 30 let kasneje, pa je prav zaradi istih dejanj, prejel Nobelovo nagrado za mir.
21. marec, obeležujemo kot dan boja proti rasni diskriminaciji. Leta 1960, je namreč policija ubila 69 ljudi, na miroljubnem protestu proti apartheidu v Južnoafriški republiki. Šest let kasneje, pa je generalna skupščina OZN, ta dan razglasila kot dan boja proti rasni diskriminaciji z namenom spodbujanja strpnosti, sprejemanja drugačnosti in prenehanju razlikovanja na podlagi barve kože.
Edini kriterij, po katerem bi morali ločevati ljudi je, ali so dobri ali slabi. Ne po politični, verski ali spolni usmerjenosti, še najmanj pa po barvi kože.
»To deny people their human rights is to deny their very humanity.«
– Nelson Mandela
