Ponovno je tu, praznik dela. Dva dela prosta dneva, na katera praznujemo socialne in gospodarske dosežke delavskih gibanj.
Kako se je začelo?
Ameriško družbo poznega 19. stoletja sta sestavljala spodnji delavski razred in zgornji kapitalistični sloj. Delavci niso delali v dobrih pogojih, njihov urnik je trajal 12 ur.
V sicer izjemno revnem okolju Chicaga se je 1. maja 1886 začel boj delavcev za pravice. Od oblasti so zahtevali 8-urni delovnik in za rok postavili 1. maj.
Tega dne so združeni delavci pričeli splošno stavko. Zaradi incidenta, kjer je policija ubila dva udeleženca, so lokalni anarhisti tri dni kasneje organizirali protest na trgu Haymarket. Zaradi protestne bombe in policijskega napada je umrlo 11 protestnikov in 7 policistov.
Haymarketski izgred 4. maja 1886 tako velja za začetek praznika dela. Ironično so ZDA ene izmed držav, ki praznika ne praznujejo maja.
Slovenska tla
Na Slovenskem je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948, neuradno pa se je praznoval že prej. Smo med redkimi, ki praznik dela praznujemo tudi 2. maja, ki je prav tako dela prost dan.
Vsaka država praznuje drugače, med slovenske tradicije spada kresovanje. 30. aprila 2007 so krajani Boštanja postavili kres visok 43,44 metrov, ki se je kot takrat najvišji na svetu vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov.
Vsi imamo radi piknike, ko se zberemo z družino ali prijatelji. Že tudi sami komaj čakate, da se pogostite ob dobri družbi?
Ste vedeli?
Kljub temu, da si vsako leto vzamemo dva dni za praznovanje dela, ni vse tako kot se zdi. Spodaj je naštetih nekaj dejstev, ki te morda presenetijo.
- Stotine držav po svetu je priznalo praznik dela, vendar ga praznuje le okoli 60 držav.
- Po svetu je zaposlenih 218 milijonov otrok med 5. in 17. letom starosti.
- Po podatkih SURS je bilo v letu 2018 delovno aktivnih prebivalcev nekaj več kot 981.000 (to je 72 % prebivalstva v starosti 15 – 64 let). 85 % jih je bilo zaposlenih, 12 % samozaposlenih ter 3 % pomagajočih družinskih članov.
- Odstotni delež brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom v Sloveniji je 4,4 %.
- Večina otroškega dela spada v področje kmetijstva (približno 71 %).
Delo otrok l Foto: Lewis Hine
Novinar
