Pošast iz Loch Nessa, ki jo bolje poznamo po ljubkovalnem vzdevku Nessie brez dvoma spada med najbolj znane nepojasnjene pojave, ki še danes burijo človeško domišljijo. Se morda v 230 metrov globokem jezeru res skriva prazgodovinsko bitje, za katerega Škoti prisegajo, da res obstaja? Ali gre morda zgolj za domišljijo medijev in past za turiste
Nessie ni nov izum
Poročila o pošasti, ki naseljuje jezero Loch Ness, segajo v antiko in zgodnji srednji vek. Torej definitivno ne gre zgolj za turistično propagando! Iz antičnih časov je ostalo več kamnitih rezbarij lokalnih plemen, prvo pisno poročilo pa se pojavi v biografiji sv. Kolumba iz 7. stoletja. Če verjamemo temu poročilu, naj bi pošast leta 565 ugriznila plavalca in je hotela napasti drugega človeka. Nato pa je posredoval sv. Kolumba in ukazal zveri, naj se odide.
Pošast naj bi ubogala, v naslednjih stoletjih pa so bila poročila o videnjih zgolj sporadična. Mnoga izmed teg videnj naj bi navdihnila predvsem škotska folklora, ki je prepletena z raznimi mitskimi vodnimi bitji. Kljub temu pa se je skozi stoletja nabralo več kot 1000 domnevnih srečanj z Nessie, na katera znanstveniki še vedno nimajo pravega odgovora.
Po dolgih stoletjih Nessie spet popularna
Leta 1933 je legenda o pošasti iz Loch Nessa spet začela eksponentno rasti. Takrat je bila dokončana cesta ob jezeru Loch Ness, ki je ponujala neoviran pogled na čudovito jezero. Aprila tistega leta je neki par videl ogromno žival, ki sta jo primerjala z »zmajem ali prazgodovinsko pošastjo«. Trdila sta, da sta jo videla na vodni površini, nato pa je izginila pod vodo.
O incidentu je poročal lokalni škotski časopis, sledila pa so številna videnja. Decembra 1933 je Daily Mail naročil lovcu Marmaduku Wetherellu, naj poišče to ogromno morsko kačo. Ob obali jezera je našel velike odtise stopal, za katere je verjel, da pripadajo »zelo močni živali z mehkimi nogami, dolgi približno 6 metrov«. Vendar pa so zoologi iz Prirodoslovnega muzeja ob natančnejšem pregledu ugotovili, da so sledi identične in narejene s stojalom za dežnike ali pepelnikom, ki je imel za osnovo nogo povodnega konja. Zdi se torej, da je bi Wetherell zgolj del večje prevare, ki jo je želel za publiciteto izvesti Daily Mail.
Zgodbo seveda napihnili mediji
Ne glede na številna videnja v preteklosti, ki izvirajo že iz antike, ne smemo pozabiti, da je Nessie v tridesetih letih prejšnjega stoletja postala izjemno popularna prav zaradi tiska. Kdor ne ve, kakšen bogat in bohoten jezik so za podobne zgodbe uporabljali novinarji tistega časa, naj pobrska po spletnih arhivih kakšnega slovenskega predvojnega časopisa. Takoj vam bo jasno, zakaj je z dobro mero pretiravanja Nessie postala neverjetno privlačna za vse avanturiste.
V naslednjem letu je medijem uspelo širšo javnost prepričati, da v Loch Nessu resnično prebiva pošast. Leta 1934 naj bi angleški zdravnik Robert Kenneth Wilson fotografiral pošast. Nastala je prva in verjetno najbolj znana črno-bela fotografija pošasti. Objavil jo je Daily Mail in sprožil mednarodno senzacijo. Mnogi so domnevali, da je bilo to bitje plesiozaver, morski plazilec, ki je izumrl pred približno 65,5 milijoni let.
Kaj so pokazale raziskave?
Območje jezera Loch Ness je v naslednjih letih pritegnilo številne lovce na pošasti. V preteklosti je bilo opravljenih več sonarskih raziskav (zlasti leta 1987 in 2003), vendar jim pošasti ni uspelo najti. Prav tako je bila večina fotografij pošasti diskreditirana kot ponaredki ali kot prikazovanje drugih živali ali predmetov. Tudi zdravnikova fotografija iz leta 1934 je bila prevara, saj so leta 1994 ugotovili, da je bila pošast pravzaprav plastično-lesena glava, pritrjena na model podmornice.
Leta 2018 so raziskovalci izvedli DNK analizo jezera Loch Ness, da bi ugotovili, kateri organizmi živijo v vodah. Našli niso nobenih znakov plesiozavra ali druge tako velike živali, so pa rezultati pokazali prisotnost številnih jegulj. Ta ugotovitev je pustila odprto možnost, da je pošast preprosto izjemno velika jegulja. Kljub pomanjkanju prepričljivih dokazov je pošast iz Loch Nessa ostala priljubljena (in zelo donosna). V začetku 21. stoletja je škotskemu gospodarstvu prispevala skoraj 80 milijonov dolarjev letno.
Kot vedno pa vam na srce polagamo, da se o obstoju te jezerske pošasti odločite sami. Morda gre res zgolj za staro zgodbo, ki so jo napihnili mediji. Če se bo kdo izmed vas odločil obiskati škotsko višavje, ki je zares čudovito, pa dobro premislite preden boste zaplavali v tem skrivnostnem jezeru.
Novinar
