Globalizacija je s sabo prinesla marsikaj, med drugim je poenotila tudi svetovni trg, kar pomeni, da je postalo nakupovanje izven državnih meja preprosto, hitro in učinkovito. Večinoma. Razmah le-tega pa je v veliki meri omogočil splet, ki pridno skrbi, da lahko pasemo oči.
Spletne trgovine, največkrat iz Kitajske ali ZDA, ponujajo praktično vse, kar v določenem trenutku (ne) rabimo. Ko v množici izdelkov najdemo nekaj zase, gre po standardnem postopku: plačamo in čakamo, da paket prispe ter upamo na najboljše. Ampak …
Kaj pa carina?
»Za blago, ki prispe v Slovenijo iz tretjih držav (nečlanic EU), morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti. Predpisane carinske uvozne postopke po pooblastilih carine izvaja Pošta Slovenije. Tovrstne pošiljke so lahko po opravljenem carinskem postopku poslane naprej naslovniku brez obračuna carinskih dajatev, lahko se obračunajo carinske dajatve, ali pa so pošiljke celo zasežene, uničene ali vrnjene pošiljatelju.« (podrobnosti na FURS-ovi spletni strani).
Skratka, poštne pošiljke se v grobem delijo med tiste, ki so oproščene predložitve carinskim organom in tiste, ki te sreče nimajo (za njih se ugotavlja izvor in carinska vrednost).
Prve, torej tiste, ki so oproščene plačila carine, so pošiljke v vrednosti do 22 evrov. Če je ta vrednost presežena, je treba plačati uvozne dajatve. Slednje se obračunajo, ne le glede na ceno izdelka (polno ceno, tudi če kupimo znižan izdelek), ampak je upoštevana tudi poštnina, prevoz, zavarovanje ipd.
Tiste ostale, ki zahtevajo carinsko plačilo, pa se, glede na vrednost pošiljke, nadalje delijo takole:
- od 22 do 150 evrov: plačamo samo uvozni DDV;
- nad 150 evri: plačamo carino in uvozni DDV;
- pri nakupu trošarinskega blaga (parfumi, tobak in tobačni izdelki, alkohol in alkoholni izdelki) plačamo: uvozne dajatve + trošarino.
Carina je odvisna od vrednosti blaga (obračuna se po predpisani stopnji v carinski tarifi), DDV pa se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 % oziroma znižani stopnji 9,5 %.
Ne smemo pa pozabiti, da nam Pošta Slovenije zaračuna tudi strošek izvedene storitve carinskega posredovanja. Višina tega stroška je odvisna od storitve oziroma zahtevnosti postopka, ki ga pošta opravi, ter od cene kupljenega blaga. Najpogosteje je carinska pošta predmet t. i. postopka preverjanja. Pri tem se ugotavlja dejanska vrednost blaga, preverjajo se splošne navedbe vsebine, nepopolne oznake valute, sumljiva vsebina, itd. Postopek se zaračuna od 5 do 15 evrov. Za pošiljke, ki so carinska pošta, se pogosto zaračuna tudi t. i. obračun dajatve, ki se giba od 7 do 15 evrov.
Pošta poleg omenjenega lahko zaračuna številne druge storitve v zvezi s carino. Denimo iskanje naslovnika (4 evre), če pa morajo pošiljko odpreti in pregledati, to stane dodatnih 5 evrov. Pazljivi moramo biti tudi, če nas pošta pozove k dopolnitvi dokumentov (denimo predložitvi računov). Prvič lahko dopolnjujemo brezplačno, vsaka nadaljnja dopolnitev pa stane 3 evre. V primeru, ko gre za trošarinsko blago ali blago večjih vrednosti (nad 150 evri), pa so stroški še višji. Plačati je treba 20 oziroma 22 evrov za t. i. zahtevno carinjenje, saj se izvedejo redni carinski postopki.
Tako nas lahko jakna, ki je na spletu dejansko stala 30 evrov, na koncu opehari za skoraj 50 evrov (če imamo seveda vsa potrebna dokazila).
Pazljivo!
Zato je tako pomembno, da nakupujemo pri preverjenih prodajalcih, ki krijejo vse uvozne stroške. Takšnih pa ni veliko oziroma ponujajo izdelke, ki imajo temu primerno tudi ceno. Zavedati se moramo, da ima vse svojo vrednost. Če vidimo, da je ta vidno manjša kot ponavadi, gre verjetno za prevaro. Lahko celo za ponaredek, ki vam ga lahko, če ugotovijo kršitev, tudi uničijo (če se s tem ne strinjate, se zadeva preseli na sodišče).
Nujno je, da smo kritični in da upoštevamo vse dejavnike. Pri nakupih ne smemo biti impulzivni in dobro moramo preveriti, s kom bomo poslovali. Tudi t. i. mnenja (reviews) niso vedno resnična, zato mora veljati visoka mera previdnosti.
Spletno nakupovanje je sicer lahko zelo uporabno, ampak včasih je treba dobro premisliti, če se nam sploh splača.
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
