Papež Frančišek je na začetku tega tedna zaključil svoje 4-dnevno popotovanje po Iraku. Med 1400 km dolgo potjo je prenesel sporočilo odpuščanja, vztrajnosti in upanja. Za iraške uradnike je bil obisk papeža izjemnega pomena, saj je potrdil pomen države v regiji po letih izolacije sunitskih arabskih držav zaradi iraškega šiitskega vodstva. Poleg tega je bil to sploh prvi obisk kakega papeža v tej državi, ki je kljub varnostim pomislekom in epidemije koronavirusa minil brez incidentov.
»Prihajam kot spokorni romar«
Papeža Frančiška so 5. marca sprejeli v predsedniški palači v Bagdadu. Papež je pred prihodom v pozdravu prebivalcem Iraka dejal: »Prihajam kot romar, kot spokorni romar, prosim Gospoda odpuščanja in sprave po letih vojn in terorizma, prosim od Boga tolažbo srca in celjenje ran«.
Po nekoč praznih ulicah mesta Karakoš so v času papeževega prihoda vihrali raznobarvni baloni. Zgradbe in stene, ki so bile nekoč polne grafitov in ruševin, so odražale svežino in se lesketale v novih slojih bele barve. Ulice so bile polne življenja, saj so se na njih zbrale množice privržencev, ki so v pozdrav papežu mahali z iraško in vatikansko zastavo.
V Iraku sožitje raznolikih ver
V Iraku živijo nekatere najstarejše krščanske skupnosti na svetu. Stoletja živijo skupaj z drugimi religijami, vključno z judovstvom, islamom in zoroastrizmom. Od leta 2014, ko so mesto Karakoš zavzele sile ISIS, se je po njegovi osvoboditvi leta 2016 vrnilo veliko kristjanov. Te se zbirajo, da molijo, prižigajo sveče in si pred vhodom v jamo, ki je pravzaprav samostan Saint Oryagos, zaželijo svoje najglobje želje.
1400 km dolgo popotovanje
Postanki na zgodovinskem potovanju 84-letnega papeža Frančiška so ponazorili izkopavanje zgodovinske verske raznolikosti v državi, ki jo je močno zaznamovalo sektaško nasilje in zapuščina brutalnega prevzema delov severnega Iraka in Sirije.
Papež je pred poškodovanimi cerkvami v mestu Mosul na severu molil za vojne žrve. Škodo na cerkvah je povzročil ISIS in bitka iraških sil pod vodstvom ZDA, ki so leta 2017 iz mesta pregnale Islamsko državo. Srečal se je tudi z najpomembnejšim šiitskim voditeljem v državi Al Sistanijem, s čimer je ponudil orko šiitskim muslimanom.
»Irak bo vedno ostal v mojem srcu«
Papež je v okviru svojega zasedenega urnika poskusil nagovoriti čim večje število ljudi iz raznolikih mest. Med svojim obiskom je nenehno poudarjal upanje in bratstvo, z obiskom pa je podprl voditelje, ki so izrazili zaskrbljenost nad tem, kako so politične in sektaške delitve oslabile državo. Med nedeljsko mašo na stadionu v Erbilu je papež dejal, da je v času, ki ga je preživel med prebivalci, slišal glasove bolečine in izgube, a tudi glasove upanja in tolažbe. »Zdaj se bliža čas moje vrnitve v Rim. A Irak bo vedno ostal z mano, v mojem srcu,« so bile ene izmed papeževih sklepnih besed.
Novinar
