Slovenija je začela odstranjevati žico na meji s Hrvaško že pred nekaj dnevi, mnogi pa imajo o tem še vedno veliko za povedati. Pred dnevi je Ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da prehodi meje niso nevarni za Slovenijo in njene prebivalce. Ob vsem tem pa so pri istem ministrstvu objavili tudi zapis, ki padec žice gleda z druge, veliko bolj humane strani.
Migracijska politika bo delovala na temelju humanosti in človekovih pravic
Že ob nastopu nove vlade je Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar dejala, da se pripravlja nova migracijska politika. Ta bo dajala večji poudarek človekovim pravicam, vladavini prava in nudenju pomoči ter na splošno humanemu odnosu do vsakega posameznika.
»Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena v času množičnih migracij kot začasni instrument za usmerjanje migracij in je kot taka ostanek kriznega upravljanja migracij. Spomnite se let 2015 in 2016, ko je Slovenijo dnevno prešlo skoraj 13.000 migrantov. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike,« so zapisali in spomnili na obdobje nekaj let, ko so Evropo zajeli migrantski vali. Spomnimo se tudi, da je bil odziv držav v naši okolici drugačen in kot tak poskrbel za kar nekaj vpogledov v miselnost vodij držav.
Število nedovoljenih prehodov iz leta v leto pada. Tako je bilo v letu 2019 več kot 16.000 nedovoljenih prehodov, v letu 2020 več kot 14.000 in v letu 2021 več kot 10.000 nedovoljenih prehodov. Letos zna biti ta številka nekoliko višja, saj je Slovenije v obdobju od 1. januarja do 31. julija 2022 zabeležila 8212 nezakonitih prehodov meje.
Simbolični padec žice na državni meji
»Padanje žice predstavlja tudi simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji. Ta vlada želi umakniti iz javnega diskurza potenciranje strahu pred tujci, ki se jih pogosto obravnava kot pretirano »grožnjo« v družbi in preredko denimo kot morebitne bodoče sodelavce v deficitarnih poklicih. Statistični podatki o izvršenih kaznivih dejanjih in prekrških ne podpirajo teze, da bi bili tujci v Sloveniji pogostejši kršitelji kot slovensko prebivalstvo. Treba se je soočiti z dejstvom, da so migracije običajen pojav, še zlasti v današnjem globalnem svetu. So del naše realnosti, so naša stalnica. Nikakor pa niso krizne same po sebi,« so zapisali v svojem zapisu.
Ob tem pa dodali še, da:»Politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti ne sme biti več sprejemljiva praksa.«
Urednik portala Student.si
