Zgodovina drog je zgodovina človeštva. So že od nekdaj tabu? Že sam pomen besede droga je dvojen (dvoumen?): droga je lahko zdravilo ali mamilo. Če se jih danes omenja v kontekstu omame in so v 21. stoletju še vedno tabu tema, v kakšni vlogi so droge nastopale skozi zgodovino?
Prve civilizacije = prve droge
Že 4000 let pred našim štetjem so v Mezopotamiji uživali opij, nekaj tisoč let pozneje pa v Ekvadorju in Peruju koko. Začetke uživanja marihuane in poznavanje njenih psihoaktivnih učinkov postavljamo v 3. tisočletje pr. n. št. na Kitajsko.
Z drogo okoli sveta
Z geografskimi odkritji in velikimi migracijskimi tokovi, ki začnejo spreminjati podobo sveta in družbe od 15. stoletja dalje, se med ljudmi začne širiti tudi uporaba novih industrijskih rastlin. S pospešenim kroženjem novega blaga imajo dostop do psihoaktivnih snovi tudi območja, ki sicer niso bogata s temi rastlinami.
The bad guy
V 17. stoletju začnejo droge dobivati negativen prizvok, postajajo čedalje bolj »zlobne snovi«. To etiketo dolgujejo predvsem spisom avtorjev, ki si prizadevajo za obdavčenje tobaka in ostalih drog.
Zdravilo vs. mamilo
Izmenjava in uživanje drog se drastično spremenita v 19. stoletju, ko napredujeta farmacija in medicina, v okviru globalnih sprememb pa pride do industrializacije in mednarodnih izmenjav. Pojem droga se takrat uporablja v farmaciji in se nanaša na zdravilne lastnosti teh snovi. Uporabljajo jih predvsem starejše osebe za lajšanje bolečin (drug je tudi angleška beseda za zdravilo).
Nadzor nad proizvodnjo, prodajo in uživanjem drog postane še bolj reguliran na prehodu iz 19. v 20. stoletje. To povzroči ločitev psihoaktivnih substanc na legalne (imenovane zdravila) in nelegalne (imenovane mamila).
Ta poseg v nadzor nad drogami povzroči, da se tudi trg z drogami loči na dve veji, ki sta sicer med seboj tesno povezani, ampak uradno funkcionirata vsaka zase. S proizvodnjo zdravil se ukvarja farmacevtska industrija, mamila pa so prepuščena tihotapljenju in preprodaji – ta podtalni trg nadzorujejo policija, carine in sodišča.
»Zakajeno« 20. stoletje
20. stoletje je drogam in njihovim učinkom odprlo nove razsežnosti. To je izzvalo tudi različne družbene posledice, večinoma negativne. Te so bile najbolj občutne v ZDA, kjer je problematika drog vodila v vzpon rasizma. Uporabo različnih drog (opija, kokaina, marihuane) je javnost pod vplivom vladne propagande pripisovala Afroameričanom in Latinoameričanom, ki so bili zaradi tega odrinjeni na rob družbe.
Droga, ki simbolizira 20. stoletje, pa je zagotovo LSD. Njeno uživanje se je najprej začelo v 50. letih v eksperimentalnih zdravilskih krogih za zdravljenje nervoze, shizofrenije in psihopatije. Vrhunec popularnosti pa je dosegla v 60. in 70. letih v času socialne in kulturne revolucije, ki jo je propagiralo hipijevsko gibanje. Ameriška vlada jo je prepovedala leta 1968.
Si ziher, da hočeš?
21. stoletje pa je prizorišče pojava novih, sintetičnih drog, t. i. designer drugs ali tudi club drugs (ker se veliko uporabljajo v nočnih klubih). Takšne droge so lahko zelo nevarne, ker njihovi učinki še niso popolnoma raziskani in dokumentirani. Zaradi izključno kemične sestave so lahko droge, kot je ekstazi v primerjavi z ostalimi izredno močne (premočne?) že v zelo majhnih dozah.
Novinar
