O ženskih pravicah pogosto poslušamo. Le te so bile težko pridobljene in so še danes marsikje kršene. Volilna pravica, pravica do premoženja, pravica do ločitve, pravica do izobraževanja in druge so bile skozi zgodovino težko pridobljene in zato je prav, da vsake toliko časa preverimo, ali jih kot družba še spoštujemo in ali še spoštujemo boj, ki je v ozadju vsake od njih. V zahodnih državah pogosto nimamo prevelikih težav, ko pride do teh pravic, vzhodne države pa so, po mnenju mnogih, kar slabe v izpolnjevanju le teh. Pogosto je precej na hitro rečeno, da je to povezano z islamsko vero in islamskimi državami. Ampak je res tako enostavno?
Islam in ženske pravice
Zatirane, manj vredne, neenake, »zadekane« – je morda le nekaj besed, ki bi jih tako na hitro priklicali v spomin, ko pomislimo na ženske v islamski veri. Naši stereotipi pogosto morda res izvirajo iz nepoznavanja islamske kulture, saj ima osnova vere, podobne temelje kot katoliška vera. Drži, da mnogi voditelji prav vero izkoriščajo, da lahko obrazložijo svoj zaničevalen odnos do žensk, ampak kot povsod v življenju, gre tudi tukaj za interpretacijo.
V času, ko so ženske otroke v Arabiji žive pokopavali in so ženske veljale za prenosljivo lastnino, je islamska vera temeljila na spoštovanju žensk. Islam je ženskam dal pravico do izobraževanja, do poroke po lastni izbiri, do ohranitve identitete po poroki, do ločitve, do dela, do lastništva in prodaje premoženja, do zaščite pred zakonom, do volitev in do sodelovanja v državljanskem in političnem življenju.
Čeprav je morda temelj pravilno postavljen in so bila ta pravila upoštevana, vsaj v zgodnjih začetkih islama, danes resnica ni tako lepa.
Islamske neveste
O islamskih nevestah, predvsem v povezavi z ISIS, smo pred leti veliko poslušali. Pretresljive zgodbe mladih deklet, ki jih je internetna propaganda pripeljala do tega, da so zapustile dom in družino in se odpravile v arabske države, so pretresle mnoge starše. Njihove zgodbe so našle pot v medije, v serije in filme, kjer so poskušali predstaviti žalostno zgodbo teh deklet ter tragedijo, ki se je zgodila njihovim družinam.
Čeprav so novice o teh dekletih v zadnjih letih potihnile, je nekatere medijske naslovnice napolnila zgodba Shamime Begum, ki je leta 2015 odpotovala v Sirijo, da bi se poročila z enim od borcev teroristične skupine ISIS. Po treh letih življenja pod vladavino ISIS-a se je zatekla v begunsko taborišče, takrat visoko noseča s tretjim otrokom. Njena zgodba pa dobi še bolj tragično komponento, saj je izgubila vse tri otroke, ki jih je rodila do svojega dvajsetega leta. V Veliki Britaniji se je nato začel boj za njeno državljanstvo in po osmih letih se je končno lahko vrnila domov.
Zgodbe vseh deklet, ki so podlegle skušnjavi, se niso tako dobro končale. Prav tako pa se pogosto poroča tudi o tragedijah islamskih otroških nevest. Žal islam dovoljuje tudi, da se že šestletne deklice dajo v zakon z moškimi, starimi med 40 in 60 let. Posledice so vse od nosečih deklic, do smrtnih primerov.
Iran in ženske pravice
Iran je skromnost, ki jo opisuje Koran, dvignil nad raven logičnih pravil. Ena najbolj odmevnih zgodb zadnjega leta iz te države je bila smrt mlade ženske, ki so pripadniki moralne policije več dni zadrževali, saj ni imela hidžaba povsem pravilno nameščenega. V Iranu namreč velja zakon, ki uvaja obvezno nošnjo hidžaba za ženske že od leta 1979. Kršenje zakona predpisuje aretacije in denarne kazni. Čeprav so v Iranu izbruhnili protesti, le tem ni uspeli zamajati oblasti, oziroma niso dosegli spremembe zakona, svet pa je nekaj mesecev po tragediji Iran potisnil med manj pomembne novice.
Iranske oblasti pa so po protestih še dodatno dvignile nadzor nad ženskami, to naj bi dosegli s pomočjo kamer, ki prepoznavajo obraze. Ženske, ki bi potencialno kršile zakon o nošnji hidžaba, pa bodo o posledicah svojega dejanja obveščene po pošti.
V Iranu so pogosti tudi javni napadi na ženske, ki ne nosijo pravilno naglavne rute. Po spletu je zaokrožil posnetek, na katerem je moški z jogurtom popackal ženski, ki sta nepravilno nosili hidžaba. Da pa je ogorčenje še večje, sta se ženski moškemu, ki ju je napadel, pridružili v zaporu. Vse tri so oblasti namreč aretirale.
Afganistan in ženske pravice
Po hitrem in nepričakovanem umiku ameriških sil iz Afganistana, avgusta leta 2021, so na oblast ponovno prišli talibani. Čeprav so na začetku obljubljali, da bodo pravice žensk spoštovali in da se le tem ni treba bati, so se hitro spremenile v prah. Šeriatsko pravo, ki so ga talibani ponovno vpeljali v afganistansko družbo, je hitro izbrisal ves napredek, ki ga je družba gradila več let.
V roku leta in pol so ženskam izbrisali praktično vse pravice. Ne smejo hoditi v šolo ali na univerze, prepovedano jim je delo, tako v nevladnih organizacijah, njihovih butikih, ali na drugih delovnih mestih, prepovedano jim je hoditi v športne centre, ne smejo hoditi v parke, v zadnjem času pa ne smejo več same od doma. Ženske morajo biti povsem pokrite, le njihove oči so lahko vidne izpod njihovih oblačil.
Strokovnjaki ZN talibansko ravnanje z ženskami opisujejo kot možen zločin proti človeštvu, mnoge vlade in organizacije, pa pozivajo talibane naj ženskam vrnejo pravice. Vendar ne eno ne drugo v letu in pol ni izboljšalo pravic žensk, ali jim pomagalo, da bi lahko imele vsaj osnovne pravice, ki jim pritičejo.
Novinar
