Danes, 18. decembra, obeležujemo mednarodni dan migrantov. Migracije oziroma selitve so pojav, s katerim se srečujejo v vseh državah po svetu. V začetku letošnjega leta, pred koronakrizo, so bile ena izmed najpopularnejših tem v medijih. Poročalo se je o velikih skupinah migrantov na poti proti Evropi, spopadih med policijo in migranti na turško-grški meji, migranti v Sloveniji in še in še. Vendar niso vse zgodbe o migrantih negativne. Si vedel, da se moramo ravno migracijam in migrantom zahvaliti za recimo spletno platformo Zoom ter cepivo proti koronavirusu SARS-CoV-2?
Podjetja priseljencev imajo ključno vlogo tudi v koronačasu
Podjetja, ki so jih ustanovili podjetniki priseljenci, so letos igrala ključno vlogo pri ohranjanju gospodarstva in družbe, v času, ko veliko ljudi dela od doma. Zoom, platformo za videokonference, je ustanovil Eric Yuan, kitajski priseljenec v ZDA. Najbolj priljubljeno ameriško platformo za dostavo obrokov DoorDash je ustanovil kitajsko-ameriški priseljenec Tony Xu in drugo platformo za dostavo obrokov Deliveroo je soustanovil tajvansko-ameriški podjetnik William Shu. Babylon Health, britansko podjetje, ki zdravnikom omogoča, da bolnikom nudijo spletna posvetovanja, pa je ustanovil v Iranu rojeni Ali Parsa.
Širše gledano je pandemija pospešila sprejemanje digitalnih tehnologij tako v podjetjih, kot v gospodinjstvih. Pogosto imajo podjetja, ki ponujajo tehnološke rešitve, ustanovitelje, rojene v tujini. Skoraj polovico tehnoloških podjetij v Silicijevi dolini, vključno z Googlom in Teslo, so ustanovili priseljenci. V celotnem tehnološkem sektorju veliko prispevajo tudi tuji delavci. Izjemno je, da se je 58 odstotkov prebivalcev ZDA z doktoratom iz računalništva rodilo v tujini, šest od desetih visoko usposobljenih tehnoloških delavcev v Silicijevi dolini pa je priseljencev. Tudi tehnološko središče Toronta in grozd finančne tehnologije v Londonu poganjajo tuji talenti.
Priseljenci tudi nesorazmerno zagotavljajo zdravstveno oskrbo. Več kot polovica avstralskih zdravnikov je tujcev, prav tako 38 odstotkov zdravnikov v britanskih bolnišnicah in skoraj 30 odstotkov zdravnikov v ZDA. Tudi številne medicinske sestre so priseljenke. Med tujimi medicinskimi sestrami sta tudi Jenny iz Nove Zelandije in Luis s Portugalske, ki se jima je britanski premier Boris Johnson zahvalil za pomoč pri reševanju življenja, ko je bil aprila hospitaliziran zaradi koronavirusa. Za starejše občane v domovih vedno bolj skrbijo tuji delavci. V Italiji priseljenci predstavljajo več kot polovico delovne sile v socialnem varstvu.
Priseljenci razvili cepivo proti koronavirusu
Ugur Sahin, soustanovitelj in izvršni direktor nemškega biotehniškega podjetja BioNTech, je v Nemčijo prispel kot otrok. Je sin avtomobilskega delavca, ki je v Nemčijo prišel v okviru povojnega programa. Glavna zdravstvena direktorica BioNTecha, Sahinova žena Ozlem Tureci, je hči turškega zdravnika, ki se je prav tako preselil v Nemčijo. Oba sta postala znanstvenika. Najprej sta se osredotočala na razvoj inovativnih načinov za zdravljenje raka, v teh časih pa sta razvila cepivo proti koronavirusu v sodelovanju z ameriško multinacionalno farmacevtsko korporacijo Pfizer.
vir: The Guardian
Kljub vemu Sahin verjetno nikoli ne bi dosegel toliko, če se ne bi preselil v Nemčijo, bil deležen odlične znanstvene izobrazbe in izkoristil večje raziskovalne in poslovne priložnosti, ki so tam na voljo.
Poleg tega je tudi Moderna razvila cepivo s pomočjo dveh priseljencev – kanadskega biologa Derricka Rossia in znanstvenika ter vlagatelja v Libanonu Noubara Afeyana. Izvršni direktor te ameriške biotehnološke družbe pa je Francoz Stéphane Bancel.
Zakaj potrebujemo priseljence?
Sredi pandemije, ko je mednarodna mobilnost omejena iz razlogov javnega zdravja in mnogi domačini ne morejo delati, narašča glas tistih, ki trdijo, da priseljencev ne potrebujemo. ZDA so recimo zmanjšale število delovnih vizumov, domnevno iz ekonomskih razlogov. Toda ogromen prispevek migrantov za cepivo proti koronavirusu je le en primer, zakaj je takšna politika zasnovana napačno in je celo škodljiva. Lahko se vprašamo, kaj bi lahko zdaj dosegli ljudje, če bi uspešno imigrirali v željene države.
Družbi pa ne pomagajo samo podjetniki priseljenci in usposobljeni migranti. Pogosto so priseljenski delavci slabo plačani in opravljajo bistvene fizične naloge, ki so jih mnogi prej zavrnili. Tako priseljenci delajo tudi v skladiščih, v supermarketih, zagotavljajo dostavo na dom, čistijo … Poleg tega pa še več ur preživijo v službi.
Bodo migracije po nekaterih državah sploh še mogoče?
Po izstopu iz EU bo Združeno kraljestvo konec letošnjega leta ukinilo pravice do prostega gibanja državljanom EU in s tem tudi britanskim državljanom odvzelo veliko večjo svobodo, da se lahko preselijo kamor želijo v Evropi. Britanska vlada bo tako zavrnila vstop številnim tujim medicinskim sestram, negovalnim delavcem in drugim slabo plačanim ključnim delavcem, katerim so britanski vladni ministri vsak teden med prvim zapiranjem države ploskali. To bo poslabšalo pomanjkanje zdravstvenega osebja in zdravstvenih delavcev, škodilo zdravju ter dobremu počutju Britancev.
V ZDA je v zadnjih letih Trump s svojim proti migrantskim vitriolom dal grozljiv zgled celotnemu svetu – obrekovanje Mehičanov, prepoved potovanj v Ameriko iz večinoma muslimanskih držav, ločevanje otrok od staršev na meji med ZDA in Mehiko. Toda omejitve začasnih delovnih vizumov, v času, ko ameriškemu tehnološkemu sektorju obupno primanjkuje talentov, povzroča takojšnjo gospodarsko škodo. Prav nasprotno Združenim državam gre Kanada, ki že postavlja rdečo preprogo za tuje tehnološke delavce.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden obljublja, da bo škodo popravil. Končal bo pridržanje otrok, odpravil muslimansko prepoved, obnovil begunsko kvoto in omogočil vstop kvalificiranim delavcem v državo. Tako bo prvič po štirih letih ameriška vlada dala pozitiven zgled priseljevanju – in izkoristila gospodarske koristi. Če pa bodo države, kot je Združeno kraljestvo, tujce držale zunaj svojih meja, bodo zaustavile tudi okrevanje po koronavirusu.
Novinar
