Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili o novih pravilih za vozniška dovoljenja, ki bodo po uradni potrditvi Sveta EU in Evropskega parlamenta morale države članice v štirih letih prenesti v nacionalno zakonodajo.
Ker je prometna varnost še vedno pomemben izziv v Evropskih državah, želi Evropska komisija s spremembami izboljšati varnost udeležencev prometa.
Kaj nas čaka?
Med ključnimi novostmi so:
- uvedba digitalnega oz. mobilnega vozniškega dovoljenja,
- enotna ureditev začasnega odvzema dovoljenja za hude prometne prekrške ter
- obvezen zdravniški pregled pred izdajo prvega dovoljenja.
Evropska komisija pozdravlja dogovor o medsebojnem priznavanju odvzema vozniških pravic. »Začasni odvzem vozniškega dovoljenja bo veljal po vsej Evropski uniji za hude prekrške, kot so prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h, vožnja pod vplivom alkohola ter povzročitev smrti ali hude telesne poškodbe zaradi nepremišljene vožnje,« poudarjajo na Komisiji.
Podpora strokovnjakov digitalnemu dovoljenju
Za portal Žurnal24 so spregovorili tudi strokovnjaki na področju varne vožnje. Med drugim so omenili, da je digitalizacija vozniških dovoljenj deležna široke podpore. V AMZS odločitev pozdravljajo, saj ocenjujejo, da bo glavna oblika vozniškega dovoljenja enotno digitalno oziroma mobilno dovoljenje, ki bo dostopno prek pametnega telefona, ob hkratni možnosti izdaje fizičnega dovoljenja.
Zavod Varna pot pa ob tem opozarja: »Digitalizacija ne sme postavljati v slabši položaj starejših ali tistih, ki ne uporabljajo pametnih telefonov.« Po besedah Roberta Štabe in Tine Klemenčič iz Zavoda Varna pot je pomembno zagotoviti dostopnost za vse.
Glede strožjih pravil pri odvzemu vozniškega dovoljenja, pa so v zavodu povedali: »Na cestah EU letno umre več kot 20.000 ljudi, več kot 110.000 pa se jih hudo telesno poškoduje. Čeprav so pravila in sankcije v državah članicah različni, mora biti osnovno načelo jasno – vozniki, ki so zaradi hudih prekrškov dokazano nevarni, ne smejo imeti pravice, da za volan sedejo kjerkoli znotraj držav članic.«
Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost in direktor inštituta za civilizacijo in kulturo, pa je ob tem poudaril: »Uvedba enotnega digitalnega vozniškega dovoljenja je korak k modernizaciji, a moramo ostati pozorni na izkušnje drugih držav. EU ima višje standarde zaščite posameznika in drugačno raven demokracije, zato previdnost pri uvedbi novih rešitev ni nujno slabost.«
Strožji zdravniški pregledi pred izdajo dovoljenj
Nova pravila predvidevajo obvezen zdravniški pregled, vključno s pregledom vida in stanja srca in ožilja, pred izdajo prvega vozniškega dovoljenja. Do sedaj se je pri pregledu za vozniški izpit pregledovalo predvsem vid, zdravniki pa so preverili tudi zdravniški karton, da bi izločili bolezni, ki pomembneje vplivajo na vožnjo. Zdravniški pregled bi bil sedaj torej obširnejši. Pri podaljšanju dovoljenja bodo imele države članice možnost uporabiti tudi samooceno zdravstvenega stanja.
V AMZS menijo, da samo samoocena ni sprejemljiva za podaljšanje vozniškega dovoljenja in zagovarjajo pogostejše zdravniške preglede, še posebej v primeru poškodb ali težav z vidom.
Zavod Varna pot opozarja: »Ljudje z zmanjšanimi sposobnostmi pogosto nerealno ocenjujejo svoje zmožnosti, kar predstavlja nevarnost za ostale udeležence v prometu.«
Andrej Brglez pa dodaja, da »je uvedba zdravniških pregledov v skladu s prizadevanji za večjo prometno varnost, a je pomembno vzpostaviti mehanizme, ki bodo učinkovito odkrivali voznike, ki niso sposobni varne vožnje.«
Izzivi pri prenosu novih pravil v Slovenijo
Slovenija bo imela štiri leta časa za prenos sprememb v svojo zakonodajo. AMZS poudarja potrebo po vseživljenjskem učenju voznikov: »Sistematično osveževanje znanja s področja varne udeležbe v prometu je ključno za dolgoročno izboljšanje prometne varnosti.« Predlagajo, da bi vsak voznik na vsakih deset let opravil osvežitveno uro v šoli vožnje, pri čemer stroške izobraževanja predlagajo kriti iz državnih virov, saj bi to dolgoročno zmanjšalo družbene stroške prometnih nesreč.
Zavod Varna pot dodaja, da gre pri spremembah za »odgovornost do vseh, ki so življenje izgubili na naših cestah, in do tistih, ki jih želimo obvarovati pred enako usodo.« Andrej Brglez pa ob tem opozarja na potrebo po manj zapletenih pravnih rešitvah: »Direktive EU nam lahko pomagajo poenostaviti slovenski pravni okvir in povečati učinkovitost ukrepov, če jih bomo pametno prenesli.«
Novinar
