Ni potrebno biti strokovnjak, da lahko opaziš precej veliko neskladje med tem, kako je srce največkrat upodobljeno, in med organom v našem telesu.
Ko narišemo srce na voščilnico za valentinovo ali ko nekomu pošljemo emotikon preko SMS-a, srce ni niti malo podobno njegovi anatomski zgradbi.
Zakaj in kdaj smo torej začeli uporabljati ta simbol, sploh v povezavi z ljubeznijo?
Evolucija simbola srca
Prvo znano upodobitev srca kot simbola za (romantično) ljubezen lahko postavimo v leto 1250. Pojavila se je v srednjeveški francoski romanci Roman de la poire kot miniaturna skica, ki je okraševala inicialko S. V podobi lahko vidimo klečečega ljubimca, ki izbranki ponuja svoje srce.
Srce je na sliki le malo podobno obliki, ki je danes tako razširjena in prepoznavna; obris predmeta je skoraj zakrit s fantovo roko. Vseeno pa namiguje na obliko srca, kot jo poznamo danes, saj lahko opazimo dva značilna hribčka.
To vseeno ni prepričalo vseh. Francoski prevod rokopisa, ki vsebuje miniaturo, se v slovenščino prevede kot Roman hruške, kar pomeni, da bi stvar v ljubimčevih rokah prav lahko bila hruška.
Mnenja, ali gre tukaj za prvo upodobitev srca kot simbola ljubezni, se torej razlikujejo.
V 14. stoletju je italijanski slikar Giotto naslikal podobo, v kateri je Jezusu izročeno srce, kar je imelo velik vpliv na uporabo te oblike srca v prihodnosti.
Tudi na tej fotografiji je srce obrnjeno »na glavo«, kar se je spremenilo šele v poznem 14. stoletju. Približno ob istem času se je upodabljanje srca začelo razvijati na način, ki je bil vedno bolj podoben sodobni obliki srca.
Vse to pa še ne pojasni, kaj točno je sprožilo takšno upodabljanje srca, ki se tako zelo razlikuje od oblike našega organa.
Izvor simbola srca
Glede dejanskega izvora oblike simbola srca obstaja več teorij.
Najbolj široko je sprejeta teorija, da je simbol dobil obliko po semenih rastline silphium, ki je v velikih količinah rastla ob obali blizu grške (in kasneje rimske) kolonije Kirene. Danes to poznamo pod imenom Shahat, ki se nahaja v Libiji.
Soku, ki so ga pridobivali iz rastline, so rekli laser. Tega so uporabljali v številnih pripravkih zaradi veliko zdravilnih lastnosti.
Med drugim so semena rastline uporabljali tudi kot kontracepcijo ter za spodbujanje splava.
Zaradi njegove uporabe so ta semena začeli asociirati z ljubeznijo. Aristotel je bil prepričanja, da je srce sedež duše in posledično vir vsake misli in občutka, vključno z ljubeznijo.
Tako naj bi se posredno ustvarila povezava med srcem in semeni silphiuma.
Druga mogoča teorija je prav tako povezana z Aristotlom. Ta je napačno verjel, da ima človeško srce tri votline, čeprav je v resnici sestavljen iz štirih komor.
Pierre Vinken je v svoji Obliki srca zapisal, da so k sodobni obliki ikone za srce morda prispevali razni anatomi, ki so svoje risbe delali na podlagi Aristotelovih predstav o obliki organa.
Ta anatomska napaka je bila popravljena v 16. stoletju, ampak do takrat naj bi bila ikona že tako ustaljena, da se je obdržala do danes.
Drugi menijo, da je oblika srca stilizirana upodobitev značilnosti ženskega telesa, in sicer prsi, zadnjice ali spolnega organa.
Vseeno so te teorije večinoma špekulativne, kar pomeni, da pravzaprav nimamo gotovega odgovora na vprašanje o obliki simbola za srce.
Junior novinar
