Navada, ki ti lahko korenito spremeni življenje

Ja, res je, obstaja navada, ki ti lahko resnično spremeni življenje in od tebe zahteva le okoli 15 minut na dan. Zato da začneš, potrebuješ en zvezek, ki ti je všeč, in pisalo, ki se ti lepo prilega v roko in ki lepo piše. Že veš, o čem govorimo? O pisanju dnevnika.

Pisanje dnevnika izboljša mentalno zdravje in ti pomaga urediti misli

Zanimivo je, da že ko posameznik vzame papir in pisalo v roke, se telo sprosti. Hkrati pa pisanje dnevnika pomaga pri zmanjšanju anksioznosti in depresije. Posamezniku z miselnimi in duševnimi težavami zapisovanje misli, namreč pomaga urediti le te in prepoznavati vzorce, ki so lahko destruktivni. Kadar so besede napisane na papirju, se je od njih tudi lažje oddaljiti in jih pogledati z nekoliko bolj hladno glavo. Tako pridobimo globlje razumevanje samega sebe in lastnih notranjih konfliktov. Lažje pridejo na površje strahovi, problemi in dvomi, ki se čez dan ali življenje porajajo.

Pomaga postaviti cilje in doseči boljšo časovno organiziranost

Cilje je najbolje in tudi precej enostavno zastaviti po konceptu SMART:

• Specifičnost; cilj mora biti čim bolj natančen
• Merljivost; cilj si je dobro zastaviti tako, da lahko merimo svoj napredek tudi tekom poti do cilja
• Dosegljivost; cilj in vmesni koraki morajo biti dosegljivi
• Pomemben; cilj mora imeti sentimentalno vrednost, tako pridobimo na motivaciji za dosego cilja.
• Časovno opredeljen: cilj si je dobro postaviti v dosegljiv časovni okvir.

V dnevnik in posledično na papir je cilje dobro zapisati, saj smo tako namreč bolj motivirani, da bi jih dosegli. Z zapisovanjem ciljev dosežemo tudi večjo organiziranost in boljše upravljanje s časom. Pisanje dnevnika nas prisili, da optimiziramo svoj čas. Zapisovanje misli namreč terja svoj čas, ki ga je treba planirati v dan, hkrati pa si ustvarimo tudi prostor, da odložimo misli preteklega dne in se pripravimo na nov dan, ki je pred nami.

Če je tisto, kar želimo doseči s pisanjem dnevnika predvsem boljša časovna organizacija in lažje doseganje ciljev, ja najbolj primeren način pisanja dnevnika tako imenovan »bullet journal«, ki ga lahko z malo domišljije uredimo po lastnih potrebah, ga okrasimo in porišemo. Tako krepimo ustvarjalnost in nižamo nivo stresa. Sistem »bullet journal« je predvsem za tiste, ki imajo umetniško žilico, lahko odličen način urejanja in optimiziranja svojega časa in prioritet.

Izboljša čustveno inteligenco

Ena od definicij čustvene inteligence pravi, da je čustvena inteligenca skupek sposobnosti posameznika, da prepozna čustva druge osebe, da nadzoruje lastna čustva in hkrati lahko pravilno odreagira na čustveno stresne situacije. Pisanje dnevnika je v tem smislu lahko krasen pripomoček za razumevanje lastnih čustev in učenje, kako reagirati na čustvene situacije. S pisanjem dnevnika namreč lažje ozavestimo, kaj smo v dani situaciji čutili. Lažje tudi analiziramo svoj odziv in si pomagamo, da v podobnih situacijah odreagiramo drugače. Da bi lahko dosegli želen učinek, pa je pomembno, da svoja čustva zapisujemo iskreno. Prav takšen način soočanja s čustvenimi situacijami nam odpira možnosti za raziskovanje samega sebe in razumevanje lastnih reakcij, šibkosti in sposobnosti.

Izboljša uspeh na faksu

Nekatere študije so namreč pokazale, da so študentje, ki so začeli pisati dnevnike in tako povezovali koncepte, ki so se jih učili v šoli z resničnim življenjem, bolje odpisali izpite. Tudi študentje sami so pogosto poročali o boljših uspehih v šoli, za tem ko so začeli redno pisati dnevniške zapise.

Izboljša komunikacijske sposobnosti in pisno izražanje

Dnevniško zapisovanje od posameznika zahteva zbrano in povezano zapisovanje misli. Zanimivo pa je, da obstaja močna povezava med pisnim in ustnim izražanjem, tako pisno izražanje izboljša tudi ustno komunikacijo. Zapisovanje misli ali dogodkov izboljša posameznikov besedni zaklad. Misli postanejo bolj povezane in jasne, tako svoje razmišljanje lažje povezujemo in ga predstavimo drugim.

Izkušnje novinarke:
Sama že več let z razmiki pišem dnevnike in v zadnjih letih sem poskusila mnogo različnih načinov, kako zapisati lastne misli na način, ki bo zame najbolj optimalen in mi bo pomagal, da se bolje soočam z vsakdanjikom.

Vrste dnevnikov

• »Navadni« dnevnik: dnevnik po principu »Dragi dnevnik!« je ena prvih oblik, s katerimi sem se srečala. V takšnem načinu pisanja sem našla nekaj smisla, vendar je tukaj prostor za zapisovanje misli zelo obširen in ne potrebuje nujno neke posebne oblike. Lahko je namenjen tudi samo zapisovanju ključnih besed, ki so povezane s preteklim dnevom. Pri tem dnevniku sem imela nekaj težav, saj je zelo hitro postal monoton. To težavo sem reševala z nalepkami in slikami.
• Dnevnik z odgovori: takšen način zapisa bi predlagala predvsem tistim, ki v glavi pogosto vodijo razgovore sami s sabo in poslušajo zgolj svoje nasvete. Dnevnika sem se lotila tako, da sem mu dala ime in ga tako poosebila. Načeloma sem dnevniku zastavila vprašanje ali ga prosila za mnenje glede nečesa, kar se mi je zgodila čez dan, ali me je begalo. Dnevnik je nato odpisal nazaj. Tako sem ustvarila pisemsko komunikacijo sama s sabo. Takšen način dnevnika mi je pomagal, da sem se distancirala od svojih težav in jih nekoliko drugače ozavestila.
• Pisemski dnevnik: ta vrsta mi je danes še vedno najljubša, saj sem napisala pismo nekomu, ki sem mu tisti dan želela nekaj sporočiti. Tako je dnevniški zapis vseboval veliko mojih čustev in mojih pogledov na situacijo ali na osebo, ki sem jo srečala. Vse neizrečene besede, ki bi me potencialno lahko obremenjevale, so dobile svojo platformo in niso obremenjevale mojih misli.
• »Bullet journal«: ta dnevnik je resnično podpiral mojo kreativnost, saj sem ga vedno narisala za celo prihodnje leto. Ob vsakem dnevu sem si pustila prostor za zapisovanje misli, ki so se mimogrede pojavile in si napisala kakšno malenkost, ki mi je tisti dan polepšala dan. Ob posebno lepih dneh sem dodala še kakšno nalepko. Takšen način dnevnika je najboljši za šolajoče posameznike, ki potrebujejo prostor, da si uredijo misli in naredijo načrt za celoten teden ali zgolj za naslednji dan. Najlepši del tega dnevnika je končni izdelek, ki ostane v večni spomin.
• Dnevnik »po točkah«: takšen dnevnik sem si zamislila tako, da sem si predhodno zapisala 7 točk, na katerih želim delati vsak dan. Lahko bi rekla, da je sedem majhnih ciljev, ki so dolgoročni. Ob koncu dneva analiziram uspeh in napredek pri vsakem od teh ciljev. Vsak dan pa ima tudi prostor za kakšno smešno dogodivščino ali opombo, ki ga je zaznamovala. Trenutno so moje glavne točke povezane s športom, prehrano in branjem.

Načinov pisanja dnevnikov je torej veliko in včasih traja, da najdemo pravi način pisanja za sebe. Pomembno je, da nekje začnemo. A previdno! Ta navada vam lahko drastično spremeni življenje, pogled na svet in dojemanje samega sebe.

Špela Bošnjak

Novinar