Že vrsto let se natakarju v restavracijah in barih po želji pusti nekaj denarja, t. i. napitnine. Torej nekaj denarja, ki ga natakarju pustiš za trud, da s tabo govori v tvojem jeziku (če si v tujini), se ti prijazno nasmeje, te zabava ali pa ti hitro prinese pijačo in hrano. Vendar zakaj bi jo dajal, če ni obvezna? In si prepričan, da ta denar, ki ga pustiš na mizi ob odhodu, gre natakarju in ne lastniku lokala?
Veliko je odvisno, kaj naročiš v lokalu. Če naročiš le kakšen sok ali kaj podobnega v domačem lokalu, se ponavadi od tebe napitnina ne pričakuje. Če pa si v malo boljšem in večjem lokalu, kjer se osebje trudi, da ti ugodi in te sprašuje, ali je vse v redu, je smiselno pustiti nekaj denarja, sploh če si turist v tuji državi. Ni jasno, zakaj prebivalci neke države v svoji državi ne puščajo napitnin, kot turisti v tujih državah pa.
Če plačuješ s kartico, imajo nekateri lokali pogosto pred vpisom kode PIN vprašanje, ali želiš dodati napitnino. In ker med tipkanjem natakar stoji tik ob tebi, je težko pritisniti gumb ne.
Gre napitnina vedno natakarju? To je odvisno od lokala. Po nekaterih restavracijah, barih in podobno vso napitnino gosta, ki ga natakar streže, vzame on sam. Nekje si napitnino dajejo na posebno mesto in si jo ob koncu delavnega dne razdeli vse osebje. Ponekod pa čisto vso napitnino vzame lastnik. Če nisi prepričan, komu gre napitnina, je najbolje vprašati, kdo dobi ta denar. Je pa zagotovo vsak turistični delavec vesel vsakršnega dodatnega kovanca.
Novinar
