V Avstriji so 16. marca 2019 v mestu Lustenau postavili najvišji kres na svetu, ki je dosegel impresivnih 60,64 metra višine. Konstrukcijo je pripravila skupina Hofstalder Funkenzunft Lustenau, ki vsako leto organizira tradicionalno kresovanje. Ta običaj sega v srednji vek in je še danes pomemben del lokalne kulturne dediščine.
Najvišji kres je imel tekmeca
Postavljanje kresov je v mnogih evropskih državah povezano z različnimi praznovanji, pogosto z obredi, ki simbolizirajo prihod pomladi, očiščenje ali odganjanje zlih duhov. V Avstriji, predvsem na Predarlskem, kjer leži Lustenau, je tradicija »Funkenfeuer« močno zakoreninjena. Veliki leseni stolpi, sestavljeni iz hlodovine, desk in odpadnega lesa, so pravo arhitekturno delo, saj morajo biti stabilni in varni do trenutka, ko jih zaneti ogenj.
Čeprav so v zadnjih letih v različnih državah poskušali preseči ta rekord, uradno ostaja najvišji prav avstrijski kres. Leta 2022 so v mestu Larne na Severnem Irskem zgradili kres, ki naj bi bil visok več kot 202 čevlja (približno 61,5 metra), vendar Guinnessova knjiga rekordov tega dosežka še ni potrdila. Ključna ovira za priznanje je bila odsotnost uradnega sodnika Guinnessove organizacije na dogodku, ki bi moral potrditi izpolnjevanje vseh pravil.
Stroga pravila in zahteve
Guinnessova knjiga rekordov ima stroga pravila za tovrstne dosežke: konstrukcija mora biti v celoti sestavljena iz gorljivega materiala, postavljena mora biti na varen način in v skladu z lokalnimi varnostnimi predpisi. Prav tako mora biti zagotovljena natančna in neodvisna meritev višine pred začetkom sežiga.
Kljub številnim poskusom preseganja avstrijskega rekorda pa uradno najvišji kres na svetu še vedno ostaja tisti iz Lustenaua. Organizatorji tovrstnih dogodkov morajo poleg gradbenih in varnostnih zahtev upoštevati tudi okolijske predpise. Zaradi visokih temperatur in širjenja dima v ozračje se vse pogosteje pojavljajo zahteve za omejevanje velikih kresov ali vsaj za nadzor njihovega vpliva na okolje.
Slovenska kresovanja dosegajo visoke številke
Slovenija se lahko pohvali z izjemnim dosežkom iz leta 2007, ko so v Boštanju postavili kres, visok 43,44 metra. Ta konstrukcija je bila sestavljena iz približno 50 ton lesa in lesnih odpadkov, njena postavitev pa je zahtevala več kot 3.000 delovnih ur.
Kres je bil zgrajen na šesterokotni osnovi, pri gradnji pa so sodelovali številni prostovoljci ter lokalna podjetja, ki so prispevala stroje in gradbeni material. Dogodek je pritegnil med 15.000 in 18.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, kar kaže na veliko priljubljenost takšnih tradicionalnih prireditev.
»Kresovanje je več kot le ogenj – je priložnost za skupnost, da se zbere, ohranja tradicijo in skupaj praznuje prihod novega letnega časa,« je ob dogodku leta 2007 dejal eden od organizatorjev iz Boštanja.
Novinar
