Velika verjetnost je, da ta članek bereš, medtem ko poslušaš glasbo na slušalkah, ki si jih kupil z digitalnim bonom. Ker pa posploševanje ni lepa navada, naj te pomirim, da gre le za statistično opazko in ne za očitek. Tudi sam imam pravkar v ušesih takšne slušalke.
Objavljamo zanimive podatke, ki jih je Ministrstvo za javno upravo objavilo na portalu Odprti podatki Slovenije. V bolj pregledno in strnjeno obliko pa jih je oblikoval študent Miha Frangež.
Digitalni bon ’22 je bil uveden z Zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti. V Sloveniji je bilo 221.166 upravičencev do digitalnega bona. Država pa je za spodbujanje digitalne vključenosti rezervirala 33,17 milijona eurov, pri čemer je vrednost posameznega bona znašala 150 eurov. Cilji zakona so med drugimi bili spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc in povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami.
Vsekakor gre za dobre cilje, ki so v koraku s časom. Podatki pa kažejo na pomanjkljivosti digitalnega bona. Razkrivamo, za kaj so upravičenci porabili digitalne bone in kdo so največji dobičkarji.
Za kaj so bila porabljena sredstva?
Med 15. junijem in 30. novembrom je skupna vrednost porabljenih sredstev znašala 29.211.876 eurov, kar predstavlja 88 % rezerviranih sredstev.
Največ, skoraj 11 milijonov, je šlo za slušalke. Nekoliko manj (9,3 milijonov) so upravičenci porabili za računalnike. Sledijo računalniški zasloni (2.5 milijonov), tipkovnice in miške (2.3 milijonov) in tiskalniki (1,5 milijona).
Le 781 eurov se je porabilo za opremo za invalide, kompleti za učenje pa so državo stali 10.491 eurov.
Kaj je bil najpogostejši nakup?
Skupno je bilo opravljenih 254.201 nakupov. Pozoren bralec bo morda opazil, da je nakupov več kot upravičencev, vendar Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti v 7. odstavku 23. člena dovoljuje unovčitev bona v večkratnih zneskih pri različnih ponudnikih.
Tudi po številu nakupov močno vodijo slušalke (95.443 nakupov), na drugem mestu so računalniki (64.126), sledijo tipkovnice in miške (31.953) in pomnilniške enote (21.577). S pomočjo bona je bilo prav tako kupljenih 1.670 3D tiskalnikov in 2.043 spletnih kamer.
Digitalni bon si porabil za slušalke, priznaj!
Kdo so največji dobičkarji?
Velik del proračunskega denarja je šel v roke zasebnih podjetij, med ponudniki zasledimo le nekaj podjetij, ki so v lasti ali v delni lasti države.
Podjetje Big Bang d.o.o. je na račun digitalnih bonov zaslužilo več kot 14 milijonov eurov, sledi Mimovrste d.o.o. s 4 milijoni, na tretjem mestu je Anni d.o.o. z 1.8 milijona evrov. Telekom Slovenije d.d. je šele na šestem mestu z nekaj več kot 330.000 euri.
Pri teh številkah je potrebno poudariti, da so največji zaslužkarji digitalni bon dobro izkoristili tako, da so prav slušalke ponujali za 150 eurov ali manj, tako da so bile za kupca praktično zastonj.
Čeprav zgornje številke ne vlivajo veliko upanja, da smo zaradi digitalnih bonov postali tehnološko naprednejša družba, ideja v ozadju ni slaba. Dejstvo, da se je večina bonov porabila za trivialne slušalke, ki nas načeloma tehnološko ne bogatijo, kaže bolj na težavo v izvedbi in ne v ideji. Že v predlogu zakona je Vlada izključila mobilne telefone, ki bi sicer gotovo predstavljali veliko število nakupov, na slušalke pa žal niso pomislili.
Nekdanjemu ministru gospodu Andrijaniču te napake ne moremo spregledati. Lahko pa jo, ker imamo nove slušalke, vsaj preslišimo.
Novinar
