Pri fobijah gre za anksiozne motnje, ki se kažejo kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo. Strah je tako močan, da lahko v nekaterih okoliščinah človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga tudi ovira v vsakdanjem delovanju.
Poleg fobij, ki so razmeroma pogoste in v očeh večine precej normalne (strah pred višino, strah pred zaprtimi prostori, strah pred letenjem, strah pred javnom nastopanjem, strah pred mikrobi …) se nekateri ljudje soočajo tudi z nekaterimi malce nenavadnejšimi strahovi.
Ablutofobija – strah pred umivanjem in kopanjem
Gre za psihološko motnjo, ki obsega strah pred umivanjem, kopanjem in nasploh vsem, povezanim z osebno higieno. Razvije se najpogosteje pri ženskah in otrocih. Za tiste, ki trpijo za tovrstno fobijo, lahko že povsem samodejna in vsakodnevna aktivnost, kot je umivanje rok ali tuširanje, sproži obilico nelagodja.
Prizadeti zato iščejo čimveč strategij, da se jim s svojim strahom ne bi bilo treba soočiti, dolgoročno pa ta motnja prinaša resne posledice. Zaradi pomanjkanja osebne higiene se razvijajo različne zdravstvene težave, motnja pa vpliva tudi na socialno življenje posameznika.
Ambulofobija – Strah pred hojo
Strah pred hojo se najpogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, mlajših otrocih (ti ga hitreje premagajo) in nasploh tistih, ki so doživeli določene negativne izkušnje s to vsakodnevno aktivnostjo. Pogost vzrok strahu so hujši padci ali operacije: Za motnjo lahko zboli oseba, ki je vse življenje normalno hodila.
Strah pred hojo je povezan predvsem s strahom pred (ponovnim) padcem.
Dendrofobija– strah pred drevesi
Nekateri ljudje dreves ne dojemajo kot prelepe stvaritve matere narave, temveč jim njihove zvite veje in gosto listje vzbujajo strah – prav tako se spopadajo z mislijo, da bo drevo padlo nanje in jih tragično pokončalo.
Posamezniki se v družbi dreves počutijo neprijetno, nelagodno, anksiozno in se gozdov zato raje na veliko izogibajo.
Filofobija – strah pred zaljubljenostjo
Pri tej motnjo gre do neke mere za povsem upravičen strah: Osebe bežijo pred ljubeznijo in zaljubljenostjo ter nežnostjo predvsem z namenom, da ne bi bile čustveno prizadete – ljubezen namreč pomeni predanost in vsekakor določeno stopnjo tveganja zavrnitve. Pri filofobiji gre za strah pred vsemi negativnimi platmi ljubezni, bolniki pa pozabljajo njene pozitivne plati.
Po mnenju psihologov se največkrat pojavi pri ljudeh, ki so doživeli neko travno oziroma neprijetno ljubezensko izkušnjo in gre zgolj za obrambni mehanizem, da se ne bi boleča izkušnja ponovila.
Gimnofobija – strah pred golim telesom
Čeprav smo se vsi rodili brez oblek in tako tudi dolgo hodili po zemlji preden se je pojavil sram pred goloto, nekateri ljudje golote ne jemljejo kot nekaj naravnega. Ob misli na golo telo se jim pojavi tesnobno razpoloženje, dojemajo ga kot nekaj vulgarnega, kar ne bi smelo biti izpostavljeno očesom drugih.
Oseba s to motnjo doživlja strah tako pred lastno kot tudi pred tujo goloto – živi v strahu, da se bo pred njo pojavil nekdo brez oblačil ali da jo bo v takem stanju videl nekdo drug.
Heliofobija – strah pred sončno svetlobo
Ljudje s to motnjo se izogibajo izpostavljanju soncu, saj jim to povzroča tesnobo. Večno življenje v senci pa lahko povzroča resne zdravstvene težave.
Sonce je namreč pomemben vir vitamina D, ki vpliva na mnoge pomembne procese v telesu. Imunski sistem človeka, ki se ne izpostavlja soncu, je občutno oslabljen, tovrstna fobija negativno vpliva tudi na socialno aktivnost ljudi, saj se ne morejo normalno družiti.
Nomofobija – strah pred mobilno nedosegljivostjo
Izjemno aktualna fobija, za katero trpijo mnogi ljudje, pa se tega sploh ne zavedajo (morda tudi ti?) Že leta 2008 je britanska raziskava dokazala, da več kot 50 % ljudi v Veliki Britaniji živi v strahu pred mobilno nedosegljjivostjo – ta zajema izgubo mobitela, prazno baterijo …
Zdravilo zanjo je preprost: Izklopi telefon, poskusi brez njega preživeti nekaj ur in uživaj življenje brez napravice.
Poleg opisanih obstajajo še mnoge nenavadne fobije: presenečajo strah pred gravitacijo (barofobija), strah pred predmeti na desni strani (dekstrofobija), strah pred dežjem (ombrofobija), strah pred odpiranjem enega očesa (optofobija) in številne druge.
Prav vse je do neke mere možno pozdraviti samostojno, hujše oblike pa kličejo po obisku terapevta.
Novinar
