Najbolj kontroverzne sodne odločbe: Od Metoda Trobca do O. J. Simpsona

Začnimo kar doma. Metoda Trobca gotovo vsi poznate kot enega izmed najbolj zloglasnih serijskih morilcev pri nas, morda pa ne veste, da je bila njegova obsodba v nečem zelo posebna. Primer Trobca je izjemno zapleten, saj je prepreden z njegovo preteklostjo, neprimernimi ravnanji različnih psihiatrov in čudnih odločitev sodišč na več instancah. Zato se bomo tokrat osredotočili zgolj na osnovna dejstva.  

Sodišče je v postopku ugotovilo, da je konec sedemdesetih let Trobec na svojem domu v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu posilil in ubil vsaj 5 žensk, starih od 18 do 55 let. Po obsodbi je priznal še en umor. Kot mnogi serijski morilci in uspešni kriminalci je zelo dobro in dolgo skrival svoja pošastna dejanja. Zasačili so ga povsem po naključju, ko je leta 1979 v neki gostilni oropal nemškega turista. Med preiskavo, ki je bila sicer povezana z ropom turista, so kriminalisti v krušni peči in gnojni jami odkrili posmrtne ostanke Trobčevih žrtev. 

Kdor pozna Trobčev primer, ve, da se je večkrat skliceval na dejstvo, da je duševni bolnik, med sojenjem pa je to ovrgel izvedenec psihiatrične stroke. Ta odločitev izvedenca je bila za obrambo izredno sporna, saj se je Trobec v preteklosti večkrat zdravil zaradi shizofrenije v pishiatričnih ustanovah v Sloveniji in na Hrvaškem. Metod Trobec je bil zaradi umora petih žensk v dveh procesih na tedanjem temeljnem sodišču v Kranju, obsojen na smrtno kazen. To je bila zadnja izrečena smrtna kazen na območju Republike Slovenije, ki pa ni bila nikoli izvršena. Vrhovno sodišče SR Slovenije je kazen spremenilo v 20 let zaporne kazni, nato pa se mu je kazen podaljšala še za 10 let zaradi poskusa umora enega izmed zapornikov. Trobec si je leta 2006 sodil sam. 

Ko je bil mali sin slavnega letalca Charlesa Lindbergha ugrabljen iz njegove posteljice 3. marca 1932, se je novica zelo hitro razširila po Združenih državah. V otroški sobi so našli zahtevo za odkupnino v višini 50.000 ameriških dolarjev (danes bi to znašalo več kot milijon dolarjev!), pod oknom pa polomljeno lestev. To je bila zadnja trdna in zanesljiva sled za ugrabiteljem malega Charlesa.  

Zaradi velike medijske pozornosti je Lindbergh dovolil mediatorju dr. Johnu Condonu, da se pogaja z ugrabiteljem. Po seriji dopisovanj se je Condon srečal z ugrabiteljem in mu dal 50.000 dolarjev v zameno za informacije. Condonu so povedali, da bi otroka lahko našli na ladji ob newyorškem pristanišču. Toda obsežno iskanje ni razkrilo niti obljubljene ladje niti malega Charlesa.  

Maja 1932 so v gozdu v bližini doma Lindberghovih našli Charlesovo truplo. Ker preiskovalci niso imeli nikakršnih pravih sledi, so sledili izključno porabljenemu denarju iz odkupnine. Denar je vodil do Bruna R. Hauptmanna, ki je bil aretiran, pri njem doma pa so našli še več tisoč dolarjev denarja neznanega izvora.  

Nikoli ne bomo izvedeli, ali je bil Hauptmann res morilec ali je bil morda zgolj posrednik pri večji kriminalni organizaciji. Res pa je, da umora nikoli ni priznal, kljub ponudbam za omilitev kazni in denarno pomoč ženi in sinu. Leta 1936 je bil usmrčen na električnem stolu.  

Tudi tisti, ki o ameriškem nogometu ne veste nič, ste gotovo slišali za zloglasnega O. J. Simpsona. Njegovo sojenje za dvojni umor bivše žene Nicole Brown in njenega prijatelja Rona Goldmana je leta 1994 več mesecev prevladovalo na naslovnicah svetovnih medijev. Začelo se je z dramatičnim policijskim pregonom in Simpsona po cestah Los Angelesa 17. junija 1994.

11. junija 1994 sta se Simpson in Brownova udeležila hčerkine predstave v Los Angelesu. Brownova je šla na večerjo s prijatelji, Simpson pa je odšel pakirati za let v Chicago, ki ga je imel kasneje tisti večer. Naslednje jutro so sosedje našli Nicole Brown in njenega prijatelja Rona Goldmana umorjena pred njenim stanovanjem v Los Angelesu. Vsi dokazi so kazali, da je umor storil prav Simpson. Voznik limuzine, ki je na noč umora pobral Simpsona, je na primer pričal, da ko je prišel do hiše in pozvonil na vratih, se najprej nihče ni oglasil.

Med čakanjem je voznik nato zagledal veliko temnopolto osebo, ki je vstopila v Simpsonovo hišo. Nekaj minut kasneje je Simpson odprl vrata. Kri so našli tudi v nekaterih Simpsonovih stvareh, vključno z njegovim belim fordom in parom nogavic.

Sojenje se je začelo januarja 1995, potem ko se je Simpson izrekel za nedolžnega za oba umora. Njegovo obrambo je vodil Johnnie Cochran, ki je fokus sodnega postopka preusmeril na domnevni rasizem glavnega policijskega detektiva v primeru. Ker je bila porota večinoma temnopolta, so nekateri menili, da je Cochran manipuliral z rasnim vprašanjem kot zvijačo, da bi pridobil njihovo naklonjenost. 

Po več kot štirih mesecih sodnega postopka je porota Simpsona oprostila v obeh obtožnicah. V luči primera in odziva javnosti, ki je sledil oprostilni sodbi, so mnogi podvomili v pravilno odločitev porote. Zelo zanimivo je, da je bil Simpson v civilni tožbi zoper neupravičeno smrt, ki sta jo vložili družini žrtev, spoznan za odgovornega. Ta primer jasno kaže na pomanjkljivosti anglo-ameriškega porotnega sodišča, ki se je večkrat v zgodovini pustilo manipulirati znanim osebam, saj končne odločitve ne sprejemajo pravni strokovnjaki.  

Adolf Eichmann je bil visoki uradnik nacistične Nemčije in vojni zločinec. Med holokavstom je imel osrednjo vlogo pri izvajanju »končne rešitve«. Večji del vojne je bila Eichmannova glavna vloga organizirati logistiko deportacije Judov. Gotovo se vsi strinjamo, da je sojenje vojnim zločincem nujno in pravilno dejanje za obstoj človeške civilizacije. Eichmannovo sojenje pa je na svoj način posebno in kontroverzno.   

Eichmann se je po koncu vojne uspešno izmikal ameriškim oblastem in z družino pobegnil v Argentino, kjer si je nadel ime Ricardo Klement. Nemški pravosodni uradnik Fritz Bauer je izvedel, kje je Eichmann, zato so izraelske oblasti sprožile načrt za njegovo prijetje. Ker je Argentina v preteklosti zavračala prošnje za izročitve vojnih zločincev, se je izraelski premier David Ben-Gurion odločil, da ga morajo prijeti na skrivaj. Maja 1960 so pripadniki izraelske obveščevalne službe Mossad Eichmanna prijeli pred njegovim stanovanjem v Argentini.

Prijetje je postali pravi mednarodni incident, do katerega so bili kritični celo Združeni narodi, saj naj bi šlo za močan poseg v suverenost ene izmed članic (v tem primeru Argentine). Eichmann je bil obtožen petnajstih kršitev po izraelskem Zakonu o kaznovanju nacistov in nacističnih sodelavcev. Eichmann je sledil splošnemu prigovarjanju nacističnih storilcev, da je samo sledil ukazom drugih. Eichmannovi sodniki so kljub temu sklenili, da je eden izmed ključnih krivcev za genocid nad Judi.  

Eichmann je bil na smrt obsojen 15. decembra 1961. 1. junija 1962 je bil Eichmann usmrčen z obešanjem. Njegovo truplo so kremirali, pepel pa raztrosili po morju, izven izraelskih teritorialnih voda. Usmrtitev Adolfa Eichmanna ostaja edini primer, ko je Izrael izrekel in izvršil smrtno kazen.  

Večina se strinja, da so sojenja in preiskave v zvezi z atentatom na predsednika Johna F. Kennedyja v Dallasu med najbolj kontroverznimi v svetovni zgodovini. Lee Harvey Oswald je bil aretiran zaradi atentata, potem ko so preiskovalci odkrili puško, skrito med dvema škatlama z Oswaldovimi prstnimi odtisi, skupaj s tulci nabojev v Teksaškem knjižnem skladišču. Dva dni kasneje je ameriški poslovnež Jack Ruby ustrelil in ubil Oswalda.

14. marca 1964 je bil Ruby zaradi Oswaldovega umora obsojen na smrt z električnim stolom. Toda vrhovno sodišče v Teksasu je sodbo razveljavilo na podlagi dejstva, da je odmevnost primera ovirala Rubyjevo pravico do temeljnih kazenskoprocesnih načel poštenega sojenja. Preden so mu lahko drugič sodili, je Ruby leta 1967 umrl za rakom.

Kljub obsežnemu delu Warrenove komisije in odbora Predstavniškega doma za atentate, ki sta bila zadolžena za preiskavo atentata, do pravega zaključka nikoli niso prišli. Kdo je v resnici stal za atentatom na predsednika Kennedyja še danes ostaja zavito v tančico skrivnosti, ogromno ljudi pa meni, da je bil Oswald le del obsežne zarote. Prav tako se pod vprašaj postavlja njegov odnos z Rubyjem, saj teoretiki zarote dvomijo, da je šlo zgolj za razjarjenega patriota.  

Jurij Lepen

Novinar