Načrt 5G omreženja za Slovenijo

Vlada RS je objavila Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 s katerim so začrtali pot Slovenije med najbolj tehnološko napredne države. Besedna zveza gigabitna infrastruktura se navezuje na omrežje 5G, ki ima potencial, da spremeni industrijo, družbo in nas same. Je naslednji korak v digitalizaciji in splošnem tehnološkem napredku. Razvoj informacijske družbe oz. družbe znanja temelji na internetu ter povezljivosti, za kar pa je potrebna infrastruktura po celem območju države, da bi preprečili izključenost posameznih skupin.

Omrežje 5G tudi v Sloveniji vse bolj prisotno

Širokopasovna infrastruktura dokazano blagodejno vpliva na gospodarski in tehnološki razvoj, še posebej pomaga malim in srednjim podjetjem ter enakomernemu razvoju podeželja. Tudi epidemija je pokazala, kako potrebna je dobra internetna povezava za izvajanje dejavnosti, logistiko, informiranje itd. Kot zaključujejo je: »širokopasovna infrastruktura za dostop do interneta tako med ključnimi dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja, zato sta njena gradnja in spodbujanje
uporabe v javnem interesu.«

Prednosti tehnološkega razvoja 5G tehnologije:

• izredno učinkovito mobilno omrežje, ki omogoča boljše značilnostimobilnega omrežja ob nižjih investicijskih stroških;
• izredno hitro mobilno omrežje, ki vključuje naslednjo generacijo gosto postavljenih majhnih baznih postaj z veliko prenosno hitrostjo; uporabljene bodo tudi frekvence pod 700 MHz in nad 4G Hz ter dinamični dostop do spektra;
• združevanje optičnega in brezžičnega omrežja, ki bo na milimetrskih valovnih dolžinah (20–60 GHz) omogočal prenosne hitrosti internetnega dostopa do 10 Gbit/s in bo poleg mobilnega dostopa namenjen tudi nomadskim storitvam (kot je Wi-Fi);
• zagotavljanje podpore in zadovoljevanje potreb nekaterih vertikalnih sektorjev, predvsem avtomobilske industrije, transporta, zdravstva, energetike, proizvodnje ter medijev in zabave.

Cilji Evropske unije s 5G omrežjem

Slovenija na tej poti seveda ni sama. Tesno smo povezani z drugimi članicami EU in njenimi direktivami. Dokument  Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti določa tri temeljne strateške cilje EU do leta 2025, in sicer so to:

• gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev8 ter digitalno intenzivna podjetja,
• neprekinjena pokritost z omrežjem 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti ter
• dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva na podeželju in v mestih.

Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje navede še več ciljev, ki bodo EU pripeljali v vrh svetovnega tehnološkega napredka in digitalizacije:

•  digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju, in sicer naj bo poleg osnovnih digitalnih spretnosti in znanja prebivalstva zagotovljeno, da bo v EU zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer naj se razlika med deležem žensk in moških zmanjša;
• varna in učinkovita trajnostna digitalna infrastruktura, in sicer naj imajo vsi evropski domovi na voljo gigabitno omrežje, vsa naseljena območja pa omrežje 5G; proizvodnja najsodobnejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi, vključno s procesorji, naj sestavlja vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje; v EU naj bo uvedenih 10.000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč, ki bodo razporejena tako, da bo zagotovljen dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje so podjetja; do leta 2025 naj ima Evropa svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti;
• digitalna preobrazba podjetij naj zagotovi, da bo 75 % evropskih podjetij
  uporabljalo storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco;
  več kot 90 % evropskih malih in srednjih podjetij bo doseglo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti; Evropa bo povečala nabor inovativnih podjetij v
  razširitveni fazi in izboljšala njihov dostop do financiranja, s čimer se bo število
  samorogov v Evropi podvojilo;
• 100 % ključnih javnih storitev zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem; 100 % evropskih državljanov bo imelo dostop do zdravstvene dokumentacije (elektronske evidence); 80 % državljanov bo uporabljalo digitalno identifikacijo.

Cilji Slovenije s 5G omrežjem

Kljub temu, da je Načrt izšel konec avgusta, so se ukrepi za digitalizacijo Slovenije s 5G tehnologijo dogajali že prej. Med letoma 2019 in 2021 so se vršile dražbe radijskih frekvenc 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz, ki so jih zakupili ponudniki omrežij.

Trije operaterji, ki so pridobili vsaj 2 × 25 MHz spektra pod 1 GHz in hkrati frekvence v pasu 700 MHz, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih tako, da jih bodo do 31. decembra 2025 zagotovili:

• 99 % prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb,
• na 99 % avtocest in hitrih cest,
• na vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
• na vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov, in sicer z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL).

Tako bo Slovenija do leta 2030 dosegla naslednje cilje:

1. gigabitna povezljivost14 za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja, do konca leta 2025;
2. neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti do konca leta 2025;
3. dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, in sicer za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do konca leta 2025;
4. gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja na podeželju in v mestih do konca leta 2030;
5. pokritost vseh naseljenih območij16 z omrežjem 5G do konca leta 2030

Cilje namerava doseči preko zasebnega investiranja in pomočjo izračunanih slabih 300 milijonov evrov javnih sredstev. V območjih goste poselitve bodo imeli ponudniki dovolj motivacije za investiranje v gigabitno infrastrukturo, zaplete pa se v ruralnih območjih. Tam bo država sofinancirala sicer »neekonomične« projekte omreženja.

Janko Šali

Novinar