Dvakrat na leto, konec oktobra in konec marca, na vseh urah premikamo kazalce za eno uro naprej in nazaj. Čudno, nesmiselno, ali čisto normalno? Danes bomo mogoče zadnjič prestavili uro na zimski čas.
Leta 1916 so Nemci in Avstrijci prestavili kazalce na svojih urah, da bi bolje izkoristili dnevno svetlobo. Tako bi manj spali ob sončni svetlobi, podjetja in ustanove pa bi privarčevale na porabi električne in toplotne energije.
Kazalce na uri sicer danes premika le 70 držav, Slovenija pa je v poletni čas prvič vstopila leta 1983.
Naslednje leto zadnjič
Življenje se je močno spremenilo od uvedbe zimskega in poletnega časa, prihranki energije pa so danes že skoraj zanemarljivi. Letos poleti je Evropska komisija izdala anketo o premikanju ure in prejela rekorden odziv. Kar 84 procentov vprašanih je bilo proti premikanju ure. Tako se lahko vsaka država članica odloči, v katerem času bo ostala in to spremembo izvede v letu 2019.
V raziskavah se je izkazalo, da smo slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, končna odločitev pa bo padla po parlamentarnih razpravah. Opustitev zimskega časa bi pomenila več popoldanske svetlobe v zimskih mesecih, na drugi strani pa tudi temnejša jutra.
Danes torej ob tretji uri ponoči uro prestavimo nazaj na drugo in s tem pridobimo eno uro daljšo noč. Nekateri to izkoristijo za daljši spanec, drugi pa za pridobljeno uro doživetij v nori sobotni noči. Če bi jo rad izkoristil, pa ne veš kje, lahko pri nas najdeš nekaj nasvetov!
Novinar
