Na Trgu republike v Ljubljani se je tri dni pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami odvil shod proti politiki sovraštva, ki ga je v vse predvolilni agoniji pripravila civilnodružbena Koalicija brez strahu.
Ob 17 uri so se podporniki shoda zbrali na Trgu republike in izrazili, da jim ni vseeno v kakšni družbi živimo. Rdeči baloni v obliki src so bili zaščitni znak shoda, na katerem so govorci z odra nagovarjali ljudi k solidarnosti, ne popuščanju v doseganju človekovih pravic, o pomenu le-teh, o spoštovanju, o vojni na bližnjem Vzhodu, seksizmu, sovražnem govoru in še in še. Rdeča nit shoda, pa tudi nekakšen povod zanj, pa je bil strah oz. zavračanje tega. Politiki, predvsem iz vrst desnih strank, so v času pred volitvami večkrat uporabili strah za delitev ljudi in povečevanje sovraštva do drugače mislečih, tujcev, gejev, lezbik in drugih. Protestniki in organizatorji shoda so poudarili, da se ne bojijo in da se ustrahovanju ne bodo uklonili, temveč, da bosta njihova volja in odločnost, da nekaj spremenijo le še večja.
Prva je na oder stopila Ivana Djilas, režiserka iz Srbije, ki že 19 let živi in dela v Sloveniji. Svoj govor je posvetila poistovetenju z vsem, kar imajo ljudje sovražnega povedati o drugih. »Čefurka, migrantka, ženska, feministka, liberalna ženska, črnka. Vse to sem jaz in jutri so lahko oni.« je poudarila. »A danes sem tudi pogumna, ker sem v to prisiljena« je še dodala. Vesna Leskovšek, dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, je navzoče pozvala k izpolnjevanju dolžnosti, da zagovarjajo tiste, ki se sami ne morejo. Veliko je bilo govora o mladih in o spremembah, ki jih bo prinesla ta generacija, če ne bo “zaspala”. Mlade je k aktiviranju pozval tudi dijak Žan Florjančič, ki je podaril, da »mirno, pasivno prepuščanje radikalnim tokovom pošilja napačno sporočilo – ne le mladim, tudi v svet«. Dodal je še, da so mladi na shod prišli kljub izpitnemu obdobju, ker so prihodnost države in se tega zavedajo. Zaključil je z mislijo, da se »v zgodovino /ne smemo/ zapisati kot generacija, ki je dopuščala razčlovečenost vseh oblik«.
Številni transparenti, ki jih je bilo moč videti na shodu, so opozarjali na neenakost in diskriminacijo, tako na trgu dela kot drugih oblik. Nekateri so obsojali žico, drugi opozarjali na laži, ki jih širi politika sovraštva o financiranju beguncev, na sovražni govor, s katerim desnica legitimira svoja stališča in podobno. Ahmad Šami je na odru poudaril, da on in drugi begunci niso krivi za vojno pred katero so zbežali. S publiko je delil bolečino ob misli na to, da je njegova družina trenutno razpeta med pet držav, ki so jih sprejele in ob misli, da ga politika sovraštva želi deportirati tudi iz Slovenije, v kateri je, po njegovih besedah, našel svoj drugi dom. Šami je z govorom v slovenščini želel poudariti, da se je zelo navadil na okolje, v katerem živi ter, da se tu, kljub ustrahovanju, počuti doma. Tudi zgodovinar Marko Zajc se je strinjal, da je zraku moč občutiti več sovražnosti kot pred leti, morda celo zaradi tehnoloških orodij, prek katerih se ta hitreje širi, je dodal. Ana Jakopič, sindikalistka iz ZSSS-ja je ravno tako opozorila na hujskanje delavcev proti migrantom. »Begunce je ustvaril izvoz neokolonialnih politik, ki nato proti njim hujska druge ljudi. Cilj pa je delavec, ki bo delala za evro ali celo manj na uro« je povedala in dodala, da moramo zaščiti pravico do socialne države in se ne ukloniti manipuliranju. Tudi sociolog Dejan Turk je z odra zaklical, da je dovolj ustrahovanja – pred begunci, ‘”lenimi” delavci in pred vsemi, ki bi se jih po besedah nekaterih politikov morali bati.
Maja Peharc s spletnega medija Spol.si, ki se ukvarja s temami vezanimi na spol, je opozorila na izrabo terminov povezanih z ženskami v namene uveljavljanja politike apartheida – torej za omejevanje svoboščin, ustrahovanja, poniževanja in izločanja. Zaključila je z gesli, v katerih se je zavzela za vse ženske in poudarila, da ne bodo dovolile, da se jih reducira na karkoli, se jim grozi, zmerja s prostitutkami, da se jim odvzame pravico do splava in na koncu dodala: »In zapomnite si, nismo “vaše” ženske!«.
Eden od pobudnikov shoda, Filip Dobranić, je poudaril da se sovraštvo v družbi vedno širi v celotno skupnost, saj se v nekom vedno prepozna več ljudi. Politike je pozval k sramovanju za svojo nestrpnost ter k splošni strpnosti. Zaključil je, da moramo kot družba odpirati prostore, kjer bomo vsi enakopravni in se bomo počutili in obnašali tako kot na shodu, ki je minil v znamenju mirnega izražanja zahtev in brez nasilja.
Množica je govorce pozdravljala z bučnim aplavzom, vzliki, ragljami in piščalkami. Na shodu sta se jim pridružila tudi dva zombija, ki smo ju lahko videli že na preteklih protestih. Na trgu je bilo veliko otrok, družin in mladih. Vzdušje je bilo umirjeno, usmerjeno k cilju in pozitivno naravnano. Ljudje so tja prišli izrazit svoje mnenje in podporo organizatorjem shoda, ki je glede na številne komentarje na eni izmed Facebook strani, zadovoljil in celo presegel pričakovanja udeležencev.
