V zadnjih desetletjih raste število tistih, ki se terciarno izobražujejo. Dokončanje študija je tudi najboljša pot do službe in dobre plače, povejo podatki v mednarodnem zborniku Pogled na izobraževanje 2022, ki primerja stanje in učinke izobraževanja v 38 državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter partnerskih državah. Med njimi je tudi Slovenija.
Diplomira procentualno več žensk kot moških
Osrednja tema letošnjega Pogleda na izobraževanje (Education at a Glance oz. EAG), ki izide vsako leto, je terciarno izobraževanje. Od leta 2000 do lani se je v državah OECD delež tistih med 25 in 34 letom starosti s terciarno izobrazbo v povprečju povečal za 21 odstotnih točk.
V Sloveniji se je ta delež povečal z 19 odstotkov leta 2000 na kar 48 odstotkov leta 2021. Pri nas je terciarna izobrazba najpogostejša najvišja dosežena stopnja izobrazbe med prebivalci v tej starostni skupini.
V Sloveniji 38 odstotkov študentov prve stopnje diplomira v teoretičnem trajanju programa, v treh letih po tem pa 56 odstotkov (povprečje v OECD je 68 odstotkov). V vseh državah OECD so stopnje dokončanja terciarnega izobraževanja višje za ženske kot za moške. V Sloveniji je v do treh letih po zaključku teoretičnega programa diplomiralo 64 odstotkov žensk, moških pa 47 odstotkov.
Z višjo stopnjo izobrazbe do varne službe
Višja stopnja izobrazbe je povezana z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi. Povezava med stopnjo izobrazbe in zaposlenostjo je še posebej visoka pri ženskah. V Sloveniji je zaposlenih le 68 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk s končano osnovno šolo. Medtem ko je zaposlenih 90 odstotkov moških in 87 odstotkov žensk s terciarno izobrazbo.
Terciarna izobrazba predstavlja tudi večjo varnost v času gospodarskih kriz. Med letoma 2019 in 2020 se je brezposelnost za delavce (med 25 in 34 letom) s terciarno izobrazbo celo zmanjšala za 0,2 odstotne točke. Medtem ko se je za delavce z nižjo sekundarno izobrazbo povečala za 3,8 odstotne točke, za delavce z višjo sekundarno izobrazbo pa za 1,1 odstotne točke.
Razlike se kažejo med področji študija
Stopnja zaposljivosti je odvisna tudi od področja študija. Lani je bilo v Sloveniji zaposlenih 94 odstotkov terciarno izobraženih na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. To je najvišji odstotek, najnižji je med izobraženimi v umetnosti, in sicer 84 odstotkov. Vendar je zaposlenost na vseh področjih vseeno višja kot med tistimi s srednješolsko izobrazbo.
Tudi plače se razlikujejo glede na področje študija. Pri nas so najbolje plačani terciarno izobraženi na področju medicine in zobozdravstva, najslabše pa na področju izobraževanja.
Zanimivo je pogledati tudi tiste, ki predajajo znanje na terciarnem izobraževanju. Za delo na terciarni ravni je potrebno pridobiti veliko kvalifikacij, kar lahko traja veliko časa. V Sloveniji je le 4 odstotkov akademskega osebja starih manj kot 30 let, tudi povprečje v OECD je kar nizko; 8 odstotkov. Kar 40 odstotkov osebja pa ima 50 let ali več.
Država letno vloži več kot 10.000 evrov na učenca
Vse države v raziskavi namenjajo delež bruto domačega proizvoda (BDP) izobraževalnim ustanovam od primarne do terciarne ravni. Leta 2019 je Slovenija porabila 4,2 odstotka BDP, povprečje je bilo 4,9 odstotkov. Med letoma 2008 in 2019 so se izdatki za izobraževalne ustanove kot delež BDP zmanjšali za 0,5 odstotne točke.
Slovenija je leta 2019 porabila 10.829 USD na učenca, povprečje v OECD je bilo 11.990 USD na učenca. Izdatki na študenta na terciarni ravni so najvišji. Povprečno znašajo 15.267 USD na študenta na leto, kar je približno 5.700 USD več kot na primarni ravni in 5.100 USD več kot na sekundarni ravni.
Novinar
