Marijino vnebovzetje je eden največjih in najstarejših krščanskih praznikov, gotovo pa je največji praznik Božje matere Marije. Praznik naj bi slavili že v apostolskih časih, danes pa je državni praznik in hkrati dela prost dan.
Na Veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Veličastnost tega praznika in Marije izpričujejo tudi številne cerkve po svetu, male in velike, ki ji posvečene. Pa veste, kaj točno se slavi na ta praznik?
Morda najstarejši Marijin praznik
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Zato naj vas ne zmede dejstvo, da je bila verska resnica (dogma) o Marijinem vnebovzetju slavnostno razglašena šele leta 1950. Papež Pij XII. je takrat z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus samo dokončno potrdil praznik, ki so ga kristjani obhajali že vsaj 1700 let. V nekaterih virih je razvidno, da so praznik Marijinega vnebovzetja obhajali že v 4. stoletju.
Za vse poznavalce krščanske zgodovine pa bo zanimivo naslednje dejstvo. Prva pisna vira, ki omenjata Marijino vnebovzetje sta apokrifna evangelija. To pomeni, da gre za evangelija, ki iz različnih razlogov niso bili vključeni v Sveto pismo. Navadno je glavni razlog neujemanje z literarno vrsto drugih evangelijev, še vedno pa nam dajo lep vpogled v Jezusov življenje. Določeni avtorji, kot je Dan Brown, torej izjemno pretiravajo ob označevanju apokrifnih evangelijev za krivoverske. Kot vidimo, so nekateri lahko celo podlaga za največje praznike.
Kaj praznujemo na Marijino vnebovzetje?
V prvi vrsti kristjani praznujemo versko resnico, dokončno razglašeno leta 1950, ki se glasi: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. Na praznik Marijinega vnebovzetja številni verniki romajo v razna marijanska svetišča, praznik pa praznujejo v veliko državah, predvsem v Evropi in Južni Ameriki. Po drugi strani pa je ta praznik lep odraz svetopisemske zgodbe o zmagi nad zlom.
V Stari zavezi na začetku Svetega pisma, ko sta Adam in Eva padla v greh, Bog človeka ni pustil brez upanja. Bog namreč v nasprotju s kačo, simbolom zla in hudiča, povzdigne znamenje žene, ki bo s Sadom svojega telesa pohodila kačo po glavi.
Nova zaveza pa v zadnji knjigi Svetega pisma, Apokalipsi, razkriva veliko in strašno znamenje zmaja. Zmaj je destruktivna, negativna, arogantna sila, ki ne skriva več svojih namenov, kot je bilo pri kači. Je simbol zla v svetu, simbol Satana. Nasproti zmaja je drugo znamenje: znamenje ženske, simbol nežnosti in ljubezni, dobrote in lepote. Ženska je noseča, je nosilka življenja, prinaša upanje za prihodnost. Ne glede na to, kako šibka je videti ženska v primerjavi z zmajevo strašno močjo, se izogne njegovim zvijačam in napadom, ljubezen, prijaznost in življenje pa zmagajo. Po mnenju katoliških teologov je prav to Veliki šmaren.
Kako praznujemo?
Praznik ima tradicijo zakoreninjeno izjemno globoko v spomin številnih narodov. Praznujemo ga tako katoličani kot pravoslavci. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Tradicija praznika, ki je ostala najverjetneje vse od časov apostolov pa je lepo razvidna med branjem številnih ljudskih molitev, pesmi in celo litanij Matere Božje. Včasih se je po številnih župnijah na Marijino vnebovzetje blagoslovilo rože in cvetje, kar v nekaterih evropskih državah poteka še danes. Pomen tega blagoslova je večplasten. Po izročilu so apostoli v Marijinem grobu namesto trupla našli rože, zato Marijo imenujejo Lilija brezmadežna, Roža brez trnov itd.
Blagoslov cvetja pa je povezan tudi s časom zorenja in obiranja sadežev. Z blagoslovom travnikov so tako klicali Božje varstvo nad živino, z blagoslovom cvetja pa nad ljudmi, da bi Gospod prek njih odganjal vse zlo in bolezni ter jih varoval pred kačjimi ugrizi in vsako drugo boleznijo.
Maše, romanja, procesije in obilica dobrot
Različic obhajanja praznika je gotovo toliko, kot je vernih družin na svetu. Nekateri po obisku svete maše raje ostanejo doma in si v krogu najbližjih privoščijo praznično kosilo. Ponekod v skladu s tradicijo blagoslova cvetja ta dan na mizo postavijo jedi, ki so bogate s svežimi zelišči in sezonsko zelenjavo.
Spet drugi pa se radi udeležujejo številnih procesij, ki pa v Sloveniji na ta dan niso preveč razširjene, razen v večjih romarskih središčih. Predvsem v Španiji in Italiji so Marijine procesije resnično veličastne in lepe, zato predlagam, da se jih udeležite, če boste imeli priložnost. Nekateri pa procesije organizirajo kar sami!
Marijino vnebovzetje torej pomeni poklon sleherni ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Salve, Regina in blagoslovljen praznik!
Novinar