Ocenjevalno telo Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine je dodelilo pozitivno oceno dvema nominacijama, ki jih je podala Slovenija. To sta tradicija reje lipicancev in čebelarstva. Za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva bodo rezultati znani konec novembra.
Vpis reje lipicancev na Unescovo dediščino
Skupna nominacija osmih držav z naslovom Tradicija reje lipicancev temelji na širokem spektru kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanja in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Priprava večnacionalne nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov seznam
Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Bosta nominaciji tudi sprejeti na UNESCO seznam?
V svojem poročilu je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine obe nominaciji označil kot dobra primera. Primer čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.
Če bosta primera tudi vpisana na seznam UNESCO, bomo izvedeli med 28. novembrom in 3. decembrom. Takrat bo potekalo sedemnajsto zasedanjo Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.
Slovenija že večkrat na seznamu nesnovne kulturne dediščine
Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.
Urednik portala Student.si
