Koliko enklav je na svetu?

Adult hand holding question mark plastic toy on the world political map background. Travel planning explore destination concept. Quarantine over, borders open
Foto: Vagengeym_Elena iz iStock

Spregovorimo o državah v državah. Ne, ne govorimo o mafiji ali »globoki državi«, temveč o čisto legitimnem političnem in geografskem pojmu, ki mu z drugo besedo rečemo enklave.

Enklava je država, ki ima le eno sosedo. Natančneje – v enklavo ne moremo priti, ne da bi prečkali državo, ki jo obkroža. Slavni primer, na katerega vem, da si bralka ali bralec ravnokar pomislil, je Vatikan. Do papeža Frančiška pač ne moreš, ne da bi videl Rim (saj vse poti vodijo tja). Poleg Vatikana poznamo le še dve pravi državi v državi: San Marino v Italiji in Lesotho v Afriki.

Enklave po svetu

Znan primer iz zgodovine je Zahodni Berlin, ki je bil z vseh strani obkrožen z Vzhodno Nemčijo vse do padca železne zavese. Danes obstajajo le še tri prave enklave: Vatikan, San Marino in Lesotho.

Vatikan

Med združevanjem Italije v 19. stoletju, je takratna Papeška država ostala zadnja neporažena. A leta 1870 so jo zasedle italijanske sile in v 1929. je Benito Mussolini v imenu kralja Victorja Emmanuela III. podpisal listino o ustanovitvi Vatikanske države in njeni neodvisnosti.

St. Peter’s Square (Piazza San Pietro), designed by Bernini, appears right in front of me. It’s still a mystery for me how 1.5 M people were able to gather here for the beatification of Pope John Paul II. Framed by the colonnades, four columns deep, the square holds two fountains, an obelisk, a renowned image of the Holy Mother, and St. Peter’s Basilica.
Foto: Monica Silva iz iStock

San marino

Po legendi naj bi sveti Marin z Raba prišel na vzhod Apeninskega polotoka in ustanovil najstarejšo republiko in suvereno državo San Marino. Danes je San Marino ena najbolj bogatih držav na svetu, kljub temu da je peta najmanjša.

San Marino historical Old town and city walls, Republic of San Marino
Foto: Xantana iz iStock

Lesoto

To gorsko območje na jugu Afrike je največja enklava izmed treh. Ima okoli dva milijona prebivalcev, izmed katerih je 99,7 etnično Basutov. Leta 1966 je postala neodvisna država kot Kraljevina Lesoto.

Maseru, Lesotho - November 28, 2007 The capital city central business and government district.
Foto: pg-images iz iStock

A stvari niso tako preproste, kot se zdijo na prvi pogled. Poznamo tudi eksklave, pol-enklave in pol-eksklave, etnične enklave, enklave znotraj enklav in še ekstrateritorialnost. Tule omenimo le še dve izmed njih: pol-enklave in ekstrateritorialnost.

Pol-enklave

To so ozemlja, ki mejijo le na eno državo in morje. Brez da bi prečkali objemajočo državo, se do njih po kopnem ne da priti. Zanimivo je, da v to definicijo spadajo »čisto prave države« kot so Portugalska, Danska in Kanada. Pa saj so vse tri zelo povezane s širšim svetom preko morja! Ruski ekonomist in politični teoretik Evgeny Vinokurov je našel rešitev s sledečo definicijo: o enklavi govorimo samo, če je kopenska meja s sosedo daljša od obale.

Ekstrateritorialnost

Ambasade so zelo zanimiv politični koncept. Ozemlje veleposlaništva je last države ambasadorja. V ameriški ambasadi v Ljubljani ne obstaja javno zdravstvo in v ambasadi Združenega kraljestva se poje le God save the Queen. S šalo na stran, veleposlaništva so košček tuje države sredi neke druge države. Tam veljajo zakoni dotične države in gostiteljska država nima nobene avtoritete nad njo. Slavni žvižgač Jullian Assange, na primer, je več let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer so ga ZDA dodobra nadzorovale, vendar niso mogle ničesar storiti, saj je poseganje v tuje ozemlje brez privoljenja proti mednarodnemu pravu.

Prejšnji članekBo robot res kandidiral za župana?
Naslednji članekPreverite, zakaj so te slušalke najboljša izbira

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.