Začetki letalstva so prežeti s podvigi pogumnih posameznikov, ki so se v imenu napredka podajali v neznano. Eden izmed ljudi, ki so z letalskimi podvigi premikali meje možnega, je bil Jean-Pierre François Blanchard. Ta francoski izumitelj in pionir balonarstva ter letalstva, je 7. januarja 1785 postal prvi človek, ki je uspešno preletel Rokavski preliv z balonom.
Na ta prelomni dan za razvoj letalstva sta z dr. Johnom Jeffriesom usodo vzela svoje roke in se z balonom podala na podvig, ki se je takrat zdel nemogoč. Zahtevnost podviga sta jasno dokazala francoski izumitelj Jean Francois Pilâtre de Rozier in njegov kopilot, ko sta junija istega leta pri prečkanju Rokavskega preliva v nasprotni smeri strmoglavila in umrla.
Blanchard in zlata doba balonarstva
Jean-Pierre François Blanchard se je rodil 4. julija 1753 v Les Andelysu v Franciji. Od mladosti ga je zanimala mehanika in možnost letenja. Po poroki z Marie Madeleine Sophie, ki je kasneje postala prva profesionalna balonarka, je začel razvijati inovativne balone in naprave za navigacijo. Blanchard je bil znan po iznajdljivosti, saj je eksperimentiral z različnimi pogonskimi sistemi za letenje, vključno z vesli in propelerji.
Konec 18. stoletja je bila brez dvoma zlata doba balonarstva. Po prvem uspešnem vzletu bratov Montgolfier leta 1783 se je po vsej Evropi začelo navdušenje nad baloni. Ko se je balonarstvo razvijalo, so si pionirji letalstva zadajali vse večje izzive. Rokavski preliv je tako kmalu postal simbolična ovira, ki jo morajo premagati najboljši balonarji. Blanchard, ki se je želel vpisati v zgodovino, je z angleškim zdravnikom Johnom Jeffriesom kmalu začel načrtovati prvi uspešen prelet Rokavskega preliva.
Zgodovinski prelet skoraj ne bi bil prelet
Po tednu skrbnih priprav sta se letalca, ki sta nekaj izkušenj z letenjem z balonom že imela, odločila, da je napočil pravi čas za njun podvig. V angleškem Dovru sta skrbno spremljala vreme in veter ter ocenila, da bosta morsko oviro brez težav preletela.
Sprva je bil let miren, toda med potjo so se hitro pojavile težave. Da bi ohranila višino, sta med prečkanjem seveda odvrgla balast, toda to ni bilo dovolj. Na treh četrtinah poti, ko se je francoska obala že izrisala pred njunimi očmi. Gotovo sta mislila, da bo prelet brez dvoma uspešen, toda balon je spet začel izgubljati višino. Tokrat sta morala v morje vreči hrano, opremo in nekaj svoje letalske opreme. Med to opremo so bila tudi svilena vesla, s katerimi sta nameravala veslati po zraku. Lahko si predstavljamo, da ta ideja ni bila najbolj uspešna in za vesli nista predolgo žalovala.
Nevarnosti še ni konec
Kljub temu pa se balon še vedno ni želel dvigniti. Slekla sta svoje jakne, Blanchard pa v morje zalučal celo svoje hlače. Končno se je balon spet dvignil in letela sta naprej, dokler nista bila nad kopnim.
Nevarnost se je nadaljevala, ko sta precej hitro letela nad gozdom in se spuščala vse bližje drevesom. Odvrgla sta tudi rešilne jopiče iz plute, saj nista bila več nad morjem. Ko se je tudi ta poskus izneveril, je Blanchard prišel do zanimive ideje. V svojih zapisih je navedel, da sta med zajtrkom pred poletom pogledala kar globoko v kozarec. Ker med potjo seveda nista mogla na stranišče, je Blanchard izračunal, da njuna mehurja zadržujeta vsaj dva litra urina. Blanchard je do smrti ostal prepričan, da ju je prav klic narave rešil pred gotovo smrtjo.
Prelet je rodil pravega zvezdnika
Blanchard je po preletu Rokavskega preliva postal mednarodna zvezda. Nadaljeval je z izvajanjem javnih poletov in eksperimentiranjem z baloni v različnih evropskih državah. V letih po preletu je razvil tudi reševalno padalo za balone, kar je bil pomemben prispevek k varnosti v balonarstvu. Njegova žena, Marie Madeleine Sophie Blanchard, je po njegovi smrti nadaljevala njegovo delo in postala prva profesionalna balonarka.
Blanchard je s svojim zgodovinskim in napetim preletom, ki je trajal dobri dve uri, postavil temelje za prihodnji razvoj letenja. Njegovi poskusi in uspehi z baloni so pokazali, da lahko ljudje osvojijo nebo, kar je navdihnilo generacije izumiteljev in letalcev.
Novinar
