Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in do telesa. Strokovnjaki danes poleg anoreksije in bulimije prepoznavajo še prisilno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. Poglejmo si, kaj točno ti izrazi pomenijo.
Anoreksija
Vsem znana anoreksija se kaže v obsedenosti s svojo telesno težo, ki je pod normalo za starost in višino bolnika. Bolnik se vidi kot debelejšega, kot v resnici je (dismorfija). Da bi shujšal, se strada in pretirano telovadi. Navadno prizadene najstnice in mlade ženske, nanjo pa lahko vplivajo različni dejavniki, od poklica do družine in okolice bolnika.
Bulimija
Tudi za bulimijo je značilna preobremenjenost s telesno težo in obliko telesa, predvsem pa občutek izgube kontrole nad lastnih hranjenjem. Bolnik ima napade volčje lakote in poje ogromne količine hrane, nato pa bruha, jemlje odvajala ali pretirano telovadi, da se ne bi zredil. Bulimiki imajo pogosto normalno telesno težo. Bolezen se ponavadi začne v puberteti, a kasneje kot anoreksija. Pogosteje obolijo ženske.
Prisilno prenajedanje
Oseba s to motnjo doživlja napade prenajedanja, posledično pa ji niha telesna teža, izogiba se rednim obrokom. Niha ji tudi razpoloženje, sram jo je jesti z drugimi, jé prehitro. Običajno se poslužuje raznih diet, zaužite hrane pa se ne poskuša znebiti na tak način kot bulimiki. Bolniki so včasih, a ne vedno, prekomerno hranjeni. Obolevata oba spola, a ženske spet prevladujejo.
Ortoreksija
Ortoreksiki so obsedeni z neoporečno hrano, kar jih vodi v izrazito prehransko omejevanje in izločevanje celotnih skupin živil. Pogosto se tudi izogibajo raznim umetnim dodatkom, s pesticidi obdelanim živilom in nekaterim sestavinam (sladkor, sol itd.). Pri izbiranju hrane doživljajo hud stres, zaradi česar se pogosto izogibajo druženju in dogodkom, kjer bi lahko bili prisiljeni jesti. Obolevajo predvsem mlajše in odrasle ženske.
Bigoreksija
Osebe z bigoreksijo svoje mišičasto telo doživljajo kot majhno in nerazvito. Zanje je značilno pretirano treniranje, moten odnos do hrane in jemanje raznih prehranskih dodatkov. Motnja vpliva na njihovo socialno življenje, pogosto so poškodovani zaradi prenapornih treningov. Obolevajo predvsem mlajši moški.
Kdo oboleva?
Za motnjami hranjenja bolevajo predvsem ženske; moških je 10 do 15 % procentov. Za dekleta in ženske so to bolj družbeno sprejemljive motnje, zaradi česar lažje poiščejo pomoč kot moški. Leta 2010 naj bi v Sloveniji živelo 5951 oseb z motnjami hranjenja, torej 0,3 % populacije. Vsaj ena smrt letno pri nas je posledica motenj hranjena. Delež najstnic, ki bi se opisale kot predebele, je v Sloveniji štirikrat višji od deleža najstnic, ki imajo prekomerno telesno težo.
Kako prepoznati motnje hranjenja in pomagati oboleli osebi, si preberi v naslednjem članku.
Novinar
