»Nedolgo tega so se na Združene države Amerike obračali prosilci za azil iz »zatiralskih« držav. Sedaj pa so se ZDA pridružile tem državam,« so na Washington Postu povzeli bistvo odločitve kanadskega zveznega sodišča.
Združene države Amerike in Kanada sta pred 16 leti podpisali sporazum, po katerem ena drugo prepoznavata kot varno zatočišče za ljudi, ki iščejo pribežališče (azilante, op. a.). To pomeni, da se ljudi, ki skušajo v Kanado vstopiti brez vseh potrebnih dokumentov, vrne nazaj v ZDA. In obratno. Po odločitvi kanadske sodnice Ann Marie McDonald pa bi se praksa predajanja migrantov kmalu utegnila končati.
McDonaldova je namreč odločila, da migrantov, ki skušajo v Kanado vstopiti na uradnih vstopnih točkah, ni več smiselno vračati ameriškim oblastem, ker so razmere v tamkajšnjih migrantskih centrih »nečloveške«. Kot je zapisala, si Kanada ne sme več zatiskati oči pred razmerami, ki v ZDA čakajo prosilce za azil.
Do odločitve je prišlo na podlagi številnih prič, ki jim je Kanada v zadnjem času zavrnila vstop v državo in so, kot to velevajo zakoni, končale v enem od številnih centrov za pridržanje v ZDA. Ena od zavrnjenih, Etiopijka Nedira Jemal Mustefa je svojo izkušnjo opisala kot »grozljivo, samotno in travmatično v ledeno mrzlem centru za begunce« na obrobju New Yorka.
Številne druge priče so potrdile, da v tovrstnih centrih vladajo zares katastrofalne razmere, prosilcem za azil pa je kot po pravilu onemogočen dostop do odvetnika, telefonskega klica ali prevajalca, kar jim po zakonu pripada. »Več pričevanj je potrdilo, da prosilci na svojo usodo pogosto čakajo zaklenjeni v samicah, kar je nedopustno,« je še dodala McDonaldova.
Washington Post je zapisal, da odločitev kanadskega sodišča ni presenetljiva in jo je bilo zaradi Trumpove politike moč pričakovati. Samo v zadnjih dveh letih je na severno stran kanadsko-ameriške meje nelegalno pribežalo več kot 50 tisoč prosilcev za azil, ki so se s tem izognili možnosti, da bi jih takoj vrnili v ZDA.
V Kanadi jim je namreč med čakanjem na razsodbo o dodelitvi azila omogočen dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in pravnega svetovanja. To pa je nekaj, o čemer lahko prosilci za azil v ZDA, po besedah McDonaldove, zgolj sanjajo.
Kdo sploh so prosilci za azil?
»Prosilec za azil je oseba, ki trdi, da je begunec, ter išče mednarodno zaščito zaradi preganjanja ali vojne v matični državi. Pojem ne vsebuje nobene domneve o končni odločitvi glede priznanja statusa begunca, ampak nam pove le, da je nekdo vložil prošnjo za azil. Ali je prosilec za azil upravičen do mednarodne zaščite, se presoja v okviru nacionalnih azilnih sistemov,« navajajo na spletni strani Visokega komisariata Združenih narodov za begunce.
Slovenija je imela po podatkih istega portala v letu 2010 210 prošenj za azil. Večina prosilcev prihaja iz Afganistana, Gruzije, Iraka, Pakistana, Srbije in Turčije.
Junior novinar
