Knjižnice so bile vedno prostori znanja. Mnogim od nas ponujajo vpogled v družbeno-kulturne in politične spremembe, ki se dogajajo po svetu. Knjižnične police so vedno predstavljale trenutno ozračje določenega časa. Hkrati tudi nenehne spremembe in nove pojave tako v ideologijah, popularni kulturi kot politiki.
Dezinformacije so v zadnjih letih na pohodu
Voltaire je nekoč dejal: »Berimo in plešimo; to dvoje ne bo svetu nikoli škodovalo.« Danes se zdi, da se je Voltaire zmotil in da lahko tudi branje škoduje. Dezinformacije so prisotne v vseh kulturah in civilizacijah. Vlade, organizacije in posamezniki jih že tisočletja uporabljajo za krepitev svoje moči, vpliva in interesov. Digitalna tehnologija je te procese širjenja samo še okrepila in pohitrila. Težava spletnih informacij ni samo v njihovem obsegu, ampak tudi v preprostosti, s katero jih lahko ljudje delimo.
Informacije kot orožje
Če pogledamo širše, mediji diktirajo prostor novic. Torej tega, kar je predstavljeno širši javnosti. Prvič že s samim prikazovanjem novic, torej sitom, kjer se odločijo kaj prikažejo in kaj ne, drugič pa tudi s samim načinom prikaza (nevtralnost in objektivnost je marsikdaj spregledana). Zato je še toliko bolj pomembno, da se kot družba zavzemamo za svobodo in neodvisnost medijskega prostora.
Primer Rusija vs. Ukrajina
Na stvari, pa nikoli ne smemo gledati le z ene perspektive. Sankcije se ne dogajajo npr. le pričakovano na ruski strani, ampak tudi ukrajinski strani, če vzamemo samo primer enega izmed današnjih zelo vročih konfliktnih žarišč.
Državni odbor za televizijo in radio Ukrajine pregleda in omejuje vsebine, za katere meni, da so »protiukrajinske«. Trenutno je na odborovem seznamu publikacij 300 naslovov, katerih cilj je »odprava neodvisnosti Ukrajine«. Chytomo, spletni medij, ki pokriva založništvo v Ukrajini, je zbral in objavil podskupino petdesetih najbolj resnih primerov .
Ukrajina ni edina v cenzuri literature. Rusko pravosodno ministrstvo vzdržuje zvezni seznam ekstremističnega gradiva . Vključuje več kot 5300 člankov, knjig, pesmi in drugih spletnih vsebin. Dela, ki veljajo za ekstremistična, vključujejo besedila, ki kritizirajo ruske oblasti, publikacije muslimanskih teologov, Jehovovih prič, scientologov in vsebine, povezane z Ukrajino. Prepovedane ukrajinske knjige obravnavajo teme, kot sta gladomor in ukrajinska osvobodilna gibanja 20. stoletja.
Propaganda v univerzitetnih knjižnicah
Več knjižnic v ZDA in Kanadi hrani izvode knjig, ki sta jih prepovedali Ukrajina ali Rusija. Po podatkih WorldCata (združeni katalogi knjižničnega gradiva) 44 od 50 naslovov na Chytomovem seznamu hrani več kot ena knjižnica v Severni Ameriki. Ti naslovi so v najprestižnejših akademskih knjižnicah v ZDA, kot so Harvard, Yale, Princeton, Stanford, Univerza v Chicagu in Duke.
Poleg tega člani konzorcija slovanskih knjižničnih zbirk vzhodne obale pridobivajo in hranijo gradivo, ki je bilo prepovedano v Ukrajini in Rusiji.
Knjižnice poudarjajo prost in pravičen dostop do informacij ter si prizadevajo za ustvarjanje uravnoteženih zbirk. Poklicni etični kodeks od knjižničarjev zahteva spoštovanje intelektualne svobode, ki je pravica vsakega posameznika, da brez omejitev išče in prejema informacije z vseh vidikov. Zavračajo omejitve dostopa do gradiva, ki temelji na strankarskem ali doktrinarnem neodobravanju, bodisi s strani posameznikov, vlad ali verskih in civilnih ustanov. Po drugi strani pa je pomembno tudi poudariti, da nakup takšnega gradiva še ne pomeni, da knjižnice vsebino odobravajo.
Ukvarjanje z dezinformacijami
Ukvarjanje s propagando v njeni najbolj škodljivi obliki – dezinformacijami – zahteva, da imajo študenti in raziskovalci veščine informacijske pismenosti. Te veščine vključujejo sposobnost kritičnega vrednotenja in učinkovite uporabe informacij za razumevanja sveta okoli nas.
Uporaba protiukrajinskih dezinformacij s strani ruske vlade za opravičevanje vojne je povzročila smrt civilistov in grožnjo jedrskega uničenja. Številne knjižnice, knjižne zbirke in drugi kulturni objekti so bili poškodovani ali izgubljeni.
Odgovornost knjižnic
Knjižničarji so odgovorni, da svoje uporabnike naučijo kako preveriti verodostojnost in legitimnost informacij. Preveriti morajo, ali so informacije, dodane na knjižnične police vredne zaupanja, in jim pomagati vnesti zdrav skepticizem v njihovo kritično razmišljanje, da lahko lažje identificirajo vsebino, ki je lažna in spodbuja nasilje.
Novinar
