»Bodimo boljši, skupaj – za planet in ljudi,« se je imenoval slogan letošnjih olimpijskih iger, ki so potekale v japonski prestolnici. Ob obljubi prirediteljev, da bodo to ene izmed najbolj okolju prijaznih iger, pa se je na koncu izkazalo, da ta cilj ni bil dosežen. V tem pogledu naj bi bile igre v Tokiu v primerjavi z ostalimi, vse od leta 1992, šele na tretjem mestu.
Težnja k trajnosti
Kljub temu da letošnje olimpijske igre niso gostile množice navijačev z vsega sveta, niso dosegle svojega cilja »najbolj zelenih iger« doslej. Prireditelji so tega skušali doseči s prilagoditvijo že obstoječih športnih objektov, uporabo okolju prijaznih materialov in reciklažo kar 99 odstotkov uporabljenih stvari. Zadali so si nalogo, da bo koriščena elektrika iz 100-odstotno obnovljivih virov, da se bodo prisotni prevažali z elektrificiranim javnim prometom in za svoje potrebe uporabljali deževnico.
Zakaj plan ni uspel?
Ne glede na to, da so športniki v olimpijski vasi spali kar na kartonskih posteljah – katerih namen je bil, da bodo ob koncu iger reciklirane – in da so bile medalje izdelane iz predelanih odpadnih mobilnikov in računalnikov, letošnje igre v očeh okoljevarstvenikov niso požele veliko uspeha.
Japonci so želeli ogljični odtis zmanjšati tudi z uporabo olimpijskih bakel in ognja, ki ju je poganjal vodik, saj naj bi ta pri izgorevanju v zrak spuščal manj ogljikovega dioksida. Kljub temu so okoljevarstveniki za enega izmed največjih problemov letošnjih iger navedli sodelovanje s lesnopredelovalnim podjetjem Korindo, ki je za osrednji stadion priskrbel 117.000 lesenih desk. Te vezane plošče so v podjetju pridobili s krajo zemljišč tamkajšnjim domorodnim skupnostim in sekanjem deževnega pragozda v Indoneziji, s čimer pa so življenjski prostor odvzeli tudi nekaterim ogroženim orangutanom.
Po mnenju britanskega profesorja geografije v Lozani Svena Daniela Wolfa je trajnostni vidik iger od leta 1992 vse slabši. Profesor je namreč s sodelavci opravil študijo in pri 16 olimpijskih prireditvah upošteval gospodarsko učinkovitost, ekološki vpliv in družbeno pravičnost. Po rezultatih študije naj bi se trajnost zmanjševala, razlogi za to pa so predvsem ekonomskega vidika – pomembnost zaslužkov korporacij in želja po veličastnem spektaklu.
Zadržanost pri gradnji novih objektov
Prireditelji iger v Tokiu so bili zelo pozorni, da maksimalno izkoristijo že obstoječe objekte in jih po igrah uporabljajo za športne in kulturne prireditve. Zgradili so le nekaj novih dvoran, med njimi dvorano za odbojko Ariake Areno, ki pa bo sedaj postala kulturni center. Prav tako se bodo lahko domačini že v nekaj dneh hladili tudi v novem vodnem parku, ki je bil zgrajen za tekmovanja v bazenu.
Med drugim so bili mnogi objekti zgrajeni že v letu 1964, ko je Japonska prvič gostila olimpijske igre – osrednji olimpijski stadion, znamenita dvorana Nippon Budokan … Pametno bodo izkoristili tudi olimpijsko vas, v kateri je skoraj tri tedne bivalo več kot 20 tisoč športnikov in njihovih spremljevalcev. Stanovanja so namreč oglaševali kot »novo skupnost, v kateri bo udobno bivala in se srečevala pestra druščina ljudi,« in na tak način domačinom priskrbeli nov dom.
Novinar
